Esej o slepoti

V Ljubljani, Cankarjeva založba, 1997

Št. strani: 309

Prevod: Barbara Juršič

Žanr: eksistencialistični roman, družbenokritični roman, simbolistični roman

Narodnost: portugalska književnost

Moralni padec človeštva

V mestu nenadoma izbruhne nenavadna epidemija "bele slepote", ki se izjemno hitro širi med ljudmi. Ljudje popolnoma oslepijo, vidijo samo izrazito belo svetlobo. Da bi oblast zajezila širjenje epidemije, vse okužene strpa v opuščeno umobolnico, toda stvari kmalu uidejo izpod nadzora in slepci ostanejo prepuščeni sami sebi. V kaosu, ki nastane, sta morala in etika pozabljeni in na dan pridejo najhujše plati človeškega značaja.

Odlomek iz knjige

Drugi slepci so prišli skupaj. Nalovili so jih po njihovih domovih, drugega za drugim, tistega iz avtomobila čisto prvega, in tatu, ki ga je okradel, dekle s temnimi očali, škilastega fantiča ne, njega so prišli iskat v bolnišnico, kamor ga je odpeljala mati. Mati ni prišla z njim, ni bila tako zvita kot zdravnikova žena, da bi rekla, da je slepa, ne da bi to res bila, preprosta ženska je, ki ne zna lagati niti v svoje dobro.

Glej tudi

Najknjiga

Ključne besede: DRUŽBENI KONFLIKTI, PREŽIVETJE, EPIDEMIJE, SLEPOTA, NASILJE

Prispeval/-a: Tanja Prevolšek Pajer, Knjižnica Koper
Objavljeno: 6.11.2014 12:50:58
Zadnja sprememba: 20.6.2015 19:31:46
Število ogledov: 14397