Octavian Soviany

Pepel, prah in revolucija

Ljubljana, Inštitut Iriu, 2013

Št. strani: 95

Prevod: Aleš Mustar

Zbirka: Hudi časi
Žanr: pesem, pesem

Narodnost: romunska književnost

"V svoji sobi / bi lahko odprl / muzej / praznine, ogromne / gomile papirja. Skladovnice / knjig. " (str. 29)

Octavian Soviany je romunski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, ki je prvo pesniško zbirko objavil 1983 (Vajeništvo starega alkimista.) Za zbirko Pepel, prah in revolucija je v 2013 prejel prestižno nagrado revije za kulturo Obsrevator Cultural. Rahločuten avtor, ki pesni o praznini, o izginotju človeških besed ob brutalnem dogajanju na dnu družbene lestvice, o nemoči in utrujenosti lirskega subjekta. Gre za boleč pesniški sprehod med alkoholiki, norišnicami, krčmami, revolucijo in prgišči strahu. Pretepeni psi in obup s Ceausescujevo podobo učijo hoditi vse, ki imajo med žilami presledek. V Čaušimi se dogaja (skovanka Hirošime in Ceausescuja) kisel smrad in dogajajo se razpadla trupla. Pesnik priča o svetu, v katerem ni rešitev, o svetu, ki ga prekrije s tenkočutno ironijo, da se lažje diha.

Odlomek iz knjige

Takrat se je bukarešta / imenovala čaušima. / Podobna je bila / skupinski grobnici / in v tvojih sanjah / se je začel pojavljati / ostarel moški / s tanko / knjigo pod pazduho in malo / pepela / na zavihku suknjiča. / S svojimi debelušnimi prstki / razvajenega otroka / si ji jemala / zemljo iz ust. // Zemlja čaušime / je bila / rumena, / s kislim smradom po / razpadlem truplu. // Potem je vse postalo / zmedeno. / Spominjam se, na primer, / prizora, / v katerem sta se tvoj oče / (še vedno mlad, / še vedno zelo živahen moški) / in moj oče / (ki mu je na prsih / zrasla trava) / za mizo / v nekem lokalu / v rahli zadregi rokovala. (str. 25, 26)

Predmetne oznake: Poezija


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 6.11.2017 10:12:54
Zadnja sprememba: 8.11.2017 12:36:56
Število ogledov: 534

• facebook
• twitter
• linkedin
• google+