Žanrmladinski roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaJuršinci, 2017
Založba
Ključne besede Violina, Vrline, Prijateljstvo, Odraščanje, Življenjska modrost
Prevod Matejka Križan
Število strani

212

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

David je desetletni fant, ki igra violino. Živi idilično življenje v gorah s svojim očetom. Očetova težka bolezen ju prisili, da se spustila v dolino. Tik preden oče umre, da Davidu veliko zlatih kovancev in mu naroči naj jih skrije, dokler jih ne bo res potreboval. Davidu ostaneta tudi dve violini, očetova in njegova. Mrtvega očeta in dečka najdeta Simeon Holly in njegova žena, ki dečka vzameta v svojo oskrbo. David žal ne ve ne kako se piše in ne pozna svojih sorodnikov. Nad njim najprej nista najbolj navdušena, ker se za njiju obnaša zelo čudno, hkrati pa ju spominja na sina Johna, s katerim ne govorita več. David se, kljub temu, da tudi on ne razume čudnega obnašanja prebivalcev vasi, prilagodi. Kadar gre po vasi na sprehod (David obožuje sprehode), s seboj vzame eno od njegovih dveh violin in igra. Z glasbo izraža svoja čustva in si pridobi nekaj prijateljev. Njegova nedolžnost in glasba navdušijo vaščane in oboje nehote vpliva tudi na življenja prebivalcev vasi. Zlatniki rešijo Simeona Hollyja in njegovo ženo pred propadom, violina in Davidova naivnost pa združita dva otroška ljubica, ki sta rasla narazen. Davidu in njegovemu načinu dojemanja sveta pa se prilagodi tudi Simeon, ki se ponovno poveže s sinom. Ko Simeona po dolgem času obišče sin John skupaj ugotovijo, da so Davidove violine zelo dragocene (Amati, Stradivari). Ugotovijo tudi, da je bil Davidov oče svetovno znan violinist, ki je po smrti žene izginil s sinom. David spozna svoje sorodnike, postane znan in bogat, nikoli pa ne pozabi na Simeona Hollyja in prebivalce male vasi. Če povemo z besedami iz knjige pa vse življenje išče svojo vlogo v orkestru življenja, da bi nekoč v oddaljeni deželi očetu zaigral melodijo o čudovitem svetu, ki ga je prekmalu zapustil. Skozi zgodbo nas David nauči, če želimo seveda, kaj je v življenju res pomembno. Poln je neskončne miline in modrosti. Knjiga, ki nas pusti brez besed, ker si skoraj ne upamo več misliti, da taki ljudje še obstajajo.

“In kako zelo nenavadni so bili – ti ljudje! Otroci in odrasli so vstajali ob zori, pa vendar se niso nikoli niti za hip ustavili, da bi opazovali sonce, kako s svojimi žarki preplavlja svet; ki so ves dan ostajali na polju, pa vendar niso nikoli dvignili glave v zrak in opazovali belih, puhastih oblakov; ki so ptice poznali le kot tatove sadja in žita, veverice in zajce pa le kot bitja, ki jih je treba ustreliti ali ujeti v past. Ženske – ženske so se mu zdele še bolj nerazumljive. Dolge ure so preživele za zaprtimi vrati in okni med pomivanjem posode in pometanjem tal – vsak dan istih tal. Tudi one niso nikoli dvignile pogleda proti modremu nebu, niti k rdečim rožam, ki so kukale skozi okno, ne. Zdelo se je, da ves čas iščejo umazanijo, pa vendar niso bile nikoli vesele, ko so jo našle – še posebej ne, če se je držala pet dečkovih čevljev! Še bolj neverjetno kot vse to se je Davidu zdelo dejstvo, da so ti ljudje njega in ne sebe gledali kot nekaj čudnega. Kot da ne bi bilo nekaj povsem normalnega, da je z očetom živel sam na gorskem vrhu in da je dneve preživljal med sprehajanjem po gozdu in med branjem knjige ob kakšnem žuborečem potoku! Tudi pozimi, ko so se oblaki spustili z doma in je zemljo prekrila nežna belina, je bil gozd čudovit in pesem potoka pod ledeno odejo je v sebi nosila čar in skrivnostnost, ki sta primanjkovala igrivi svobodi poletja. Prav gotovo v vsem tem ni bilo nič čudnega, pa vendar so ti ljudje mislili, da je!” (str. 82)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige David.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 5
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja