Dobre knjige
3027 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Vrnitev v Pandžrud E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:1









Andrej Volos

Vrnitev v Pandžrud

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2017

Št. strani: 445


Prevod: Simon Dobravec


Zbirka: Moderni klasiki
Žanr: biografski roman, filozofski roman, zgodovinski roman, življenjepis / biografija

Narodnost: ruska književnost

Glasba sama preide v besede, če so le pravilno razpostavljene.

Vrnitev v Pandžrud je biografski kulturno-družbeno-zgodovinski roman, v katerem spremljamo življenjsko usodo perzijskega dvornega pesnika Rudakija (Abu Abdullah Džafar), živečega v 10. stol. na dvoru razsvetljenega buharskega emirja Nazra, s katerim sta delila podoben svetovni nazor, versko širino in strpnost, kar oba plačata z izgonom, pesnik celo z odvzemom vida. Rudakija, Carja poetov, nova oblast izžene in ga obsodi, slepega in oslabljenega, na utrudljivo vračanje v rojstno mesto. Spremljevalcu, ki mu ga dodelijo, skozi monologe izpoveduje svojo življenjsko zgodbo in ob tem spoznava svoje šibkosti, ki jim je podlegel na krilih slave in lagodnega življenja. Spominjanja, ki jim sledimo, so versko razsvetljena ('za različnimi liki religij se skriva en sam Bog') in filozofsko obarvana z nazornimi razglabljanji o pravičnosti, dobroti, smislu, resnici; govora je tudi o pesništvu, o jeziku in ustvarjanju. Izjemen roman, ki nam prepričljivo, barvito in v dinamičnem ritmu pripovedi predoči kulturno-zgodovinski izsek stare Perzije in eno tistih literarnih del, ki bi jih bilo potrebno zaradi vsestransko razsežne globine sporočilnosti prebrati vsaj dvakrat. Ob vsem naslanjanju na zgodovinsko-etnografsko pletivo in večni aktualnosti obravnavanih spremljevalnih problematik pa je avtor, kot sam pravi, ob pisanju želel poudariti predvsem, da 'najpomembnejša čustva, želje in hrepenenja ljudi skozi stoletja ostajajo nespremenjena'.



Odlomek iz knjige

Džafar se je ves čas nehote oziral – s pogledom ni mogel zajeti vseh tistih čudežnih pojavov, ki so ju z vsakim korakom tesneje objemali, se nenehno spreminjali in se prelivali. Morda zaradi neprestane noči v prenočišču, kjer sta postala žrtvi neštetega števila tamkajšnjih stenic, ali pa je bilo to, kar sta videla, res vredno njunega navdušenja, a Džafarja je ves čas prežemala neutemeljena vzhičenost. Zdaj si je želel peti, jezditi v galopu, sneti kapo z glave in jo vrteti nad seboj. / Ozke ulice, na katerih so stale neštete hiše

(nekatere od njih so bile prav čudne – večnadstropne, z galerijami in stolpi), so vodile k trgom, ki so na svojih dlaneh ponosno držali praznična zrcala sinjih ribnikov, svetle kupole džamij in zveneče trobente opečnatih minaretov. Na tak način je dolgo sanjani Samarkand vstal iz domišljije in se razraščal v sedanjost, tako kot v domišljiji rastejo sanjska in pravljična mesta. Oslepljujoče bleščeč se je višal in se nezadržno širil, ob tem pa je med svojim vladanjem in reševanjem usod bučno rohnel.

Nagrajena knjiga: 

ruski Booker Prize 2013

Cobiss povezava
Vrnitev v Pandžrud - Biblos


Glej tudi

link RTV Slovenija
link Delo
link Delo
link Russia Beyond


Predmetne oznake: Perzijska književnost, Islamska umetnost, Kulturna zgodovina, Pesniki


Prispeval/-a: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 18.9.2017 7:14:18
Zadnja sprememba: 5.4.2019 11:19:26
Število ogledov: 1012