| Žanr | drama, družbeni roman |
| Narodnost | brazilska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Bralec |
| Prevod |
Katja Zakrajšek |
| Ključne besede | Drame, Otroštvo |
Avtorica neutrudno in subtilno stopnjujoče odstira družinsko zgodbo, ki bralca dodobra presune. V romanu retrospektivno navaja dogodke in dejanja članov družine in prikaže nadvse srhljive posledice neizgovorjeno zapovedanega molka. Intima družine se razgalja postopoma, avtoričin lirični slog spretno le tu in tam nakaže določeno zlorabo, pripoved torej sprva teče umirjeno, a se zatem vedno bolj temačno razrašča in peni. Osrednji protagonistki, sestri Clarise in Maria Ines, sta lika, psihološko izredno dobro izrisana, njuna travmatična doživetja pa prikazana evokativno. Kar se je zgodilo v njunih življenjih in kako sta se v določenih obdobjih odzivali, se v tem kakovostnem in globokem romanu za dolgo vtisne v bralca. (roman je leta 2003 prejel nagrado Joseja Saramaga)
Objavljeno: 07.04.2017 20:02:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:38
Dokončno je opustila svojo nekdanjo osebnost. Zdaj je sedela za krmilom stanovanja na ulici General Glicerio. In za krmilom avtomobila. Tisto popoldne, ko se je vrnila, jo je Tomas v prvem vzgibu najprej že hotel odsloviti. Se zakleniti izven nje, kot nekakšen narobe sef. Tedaj pa je spregovorila. Nepretrgano je govorila celo uro in mu povedala zgodbo, ki se je začela nekega davnega dne, ko so ji iz rok popadala cipresina semena. Dne, ko je zaradi tega, kar je videla, nehala biti otrok. Njen oče. Njena sestra. In Maria Ines je zgodbo nadaljevala, in ko jo je Tomas enkrat slišal, tudi sam ni bil nikoli več isti. Vendar je Marii Ines odprl vrata in objem in vtisnil vanjo svojo žalostno in nepopolno ljubezen.
