| Žanr | družbeni roman, vojni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
| Založba | Arsem |
| Zbirka |
Lido |
| Prevod |
Neža Božič |
| Ključne besede | Bratje in sestre, Judje, Skrivnost, Vojna, Žalost |
Preplet dveh zgodb bralca izmenično vodi skozi poletje leta 1942 v okupirani Franciji, ter skozi sodobni čas. Julia Jarmond je raziskovalna novinarka, ki odkriva preteklost židovske družine Starzynski v Parizu. Člani družine so bili deportirani v Auschwitz, le desetletni deklici Sari je uspelo pobegniti iz taborišča. Pretresljiva in temačna skrivnost, v katero je bila vpletena majhna Sara, pride na dan šele ob raziskovanju novinarke v sedanjosti. Razkritje o tem, kaj se je v noči deportacije zgodilo s Sarinim bratcem in kakšno breme je to bilo zanjo, bralca globoko presune in ga nikakor ne pusti ravnodušnega.
Zgodba je napeta, žalostna in pretresljiva. Pomembne življenjske odločitve pri vsakem človeku pustijo sledi, tem bolj, če so bile mišljene dobronamerno, pa se je kasneje izkazalo, da temu ni bilo tako.
Roman Sarin ključ se je na seznamu uspešnic New York Times-a obdržal kar 81 tednov, prav tako pa so po njem posneli film.
Objavljeno: 23.10.2014 12:48:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:34
Zajokala je, pekoče solze so jo žgale v očeh, po licih. “Nisem vedela!” je zahlipala. “Ati, nisem vedela, mislila sem, da se bomo vrnili, mislila sem, da bo na varnem.” Dvignila je pogled k njemu, z besom in bolečino v glasu, in ga z majhnimi pestmi udarjala po prsih. “Nikoli mi nisi povedal, ati, nikoli mi nisi razložil, nikoli mi nisi povedal za nevarnost, nikoli! Zakaj? Mislil si, da sem premajhna, da bi razumela, kajne? Si me hotel zaščititi? Si to hotel?” Očetov obraz. Ni ga mogla več pogledati. Strmel je vanjo tako obupan in žalosten. Solze so ji zastrle pogled na njegov obraz. Jokala je v svoje dlani, sama. Oče se je ni dotaknil. V tistih strašnih, osamljenih minutah je dojela. Ni bila več vesela desetletna deklica. Bila je nekdo veliko starejši. Nič več ne bo tako, kot je bilo včasih. Zanjo. Za njeno družino. Za njenega brata.
