| Žanr | družbeni roman, mladinski roman |
| Narodnost | kanadska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2005 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Nekoč |
| Prevod |
Katarina Mahnič |
| Ključne besede | Judje, Otroci, Svetovna vojna 1939-1945, V mladinskem leposlovju |
Pripoved je napisana po resničnih dogodkih iz časa druge svetovne vojne. Gabi pripoveduje svojima vnukoma zgodbo iz svojega otroštva, ko je z družino živela v vzhodnem delu tedanje Českoslovaške – v današnji Slovaški. Imeli so kmetijo in živeli mirno in srečno družinsko življenje. Z vzponom nacizma se je začelo vedno hujše preganjanje Židov tudi na Slovaškem in Gabijina židovska družina se temu ni mogla izogniti. Prijateljice krščanske veroizpovedi so se je začele izogibati, dokler niso prekinile vseh stikov z njo. Židovski otroci niso smeli več hoditi v šolo. Ob vseh težavah, ki so jo doletele, jo je zelo prizadela očetova smrt, saj je bila nanj navezana in ji je vedno dajal občutek varnosti. Ob naraščajočem nacističnem nasilju so se začele širiti novice, da nemški vojaki iščejo mlada dekleta, ki jih nato odpeljejo proč. V takih razmerah morata Gabi in njena mama razmišljati o skrivališču ali pobegu.
Objavljeno: 07.09.2016 12:47:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:23
“V omarici pa sem na obrazu čutila toploto papajevega pogleda in počasi se je moje telo sprostilo. Hitro bitje mojega srca se je umirilo. Dihanje je postalo tišje in bolj enekomerno. Moji strahovi so izginili. Bilo je tako, kot bi bil papa z mano, da me varuje kot takrat, ko je bil še živ. Spregovoril je in poslušala sem njegov tolažeči glas …”
(str. 102)
