Gerald Durrell
Moja družina in druge živali
Ljubljana, Modrijan, 2013
Št. strani: 342
Prevod: Marjeta Gostinčar Cerar
Zbirka:
Nostalgija
Žanr:
avtobiografski roman
Narodnost: angleška književnost
Otroštvo, kot bi si ga želel vsak.
Si predstavljate, da bi se lahko preselili samo zato, ker vam domače podnebje ne ustreza več?
Prav to je v tridesetih letih prejšnjega stoletja storila družina Durrell. Navajeni indijskega podnebja, se nikakor niso mogli sprijazniti s turobnim angleškim vremenom, zato so Mati, vase zagledani najstarejši sin Larry, z lovom obsedeni drugorojenec Leslie, najstniška hči Margo in desetletni pobalin Gerry s psom Rogerjem spakirali kovčke in se iz Anglije preselili na sončni Krf. Kar sledi, je ena sama pustolovščina nekoliko čudaške družine, v ospredju pa so predvsem dogodivščine njenega najmlajšega člana, prvoosebnega pripovedovalca Gerryja. V avtobiografski pripovedi se prepletajo smešne, mestoma že rahlo bizarne, družinske prigode s podrobnimi, a nikoli dolgočasnimi, opisi grške pokrajine, predvsem pa čudovitega živalskega sveta, ki je Gerryja popolnoma prevzel. Svoje dodajo še skrajno neobičajni domači ljubljenčki, dobrodušni domačini in bolj ali manj uspešni domači učitelji.
Odlomek iz knjigeNekega večera smo šli vsi ven in Mater pustili samo z Larryjem, ta pa jo je ves čas moril s petjem, ki je bilo iz pesmi v pesem bolj turobno, dokler nista oba podlegla napadu hude potrtosti. To stanje sta skušala odpraviti z alkoholom, ki pa je žal imel ravno nasproten učinek, saj težkih grških vin nista bila vajena. Ob prihodu domov smo bili nemalo začudeni ob pogledu na Mater, ki nas je z leščerbo v roki sprejela na hišnem pragu. S pravo damsko natančnostjo in dostojanstvom nas je poučila, da bi bila rada pokopana pod grmi vrtnic. Dejstvo, da si je za zadnje počivališče svojih zemeljskih ostankov izbrala tako zlahka dostopno mesto, je bilo za nas nekaj novega. Doslej je svoj prosti čas namreč v precejšnji meri posvečala iskanju primernega kraja za svoj grob, vendar so bili ti kraji na tako odročnih mestih, da je človek nehote pomislil na pogrebni sprevod, ki od izčrpanosti popada po tleh, še preden pride do groba.
Ključne besede:
ŽIVALI,
OTROŠTVO
Prispeval/-a:
Metoda Jereb,
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Objavljeno: 20.10.2014 11:13:29
Zadnja sprememba: 24.6.2016 9:51:00
Število ogledov: 5573