| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2000 |
| Založba | Obzorja |
| Zbirka |
Sodobni evropski roman |
| Prevod |
Miro Bajt |
| Ključne besede | Tatvine |
Luigi Bartolini (1892-1963) je cenjen kot slikar, od njegovih literarnih del pa so najbolj znani Tatovi koles (1946), ki so zasloveli z istoimenskim filmon De Sice in Zavattinija (1948). In čeprav je film mojstrovina in je največ pripomogel k temu, da je zaslovel tudi roman, ki je bil potem preveden v številne jezike, je le ta po krivici v senci. Priča smo rimskemu velemestnemu vrvežu v občutljivem času po kapitulaciji Italije oziroma po letu 1944, po odhodu Nemcev. Kolo je bilo ukradeno slikarju in pisatelju samemu, ki ga ves čas skuša najti, obenem pa si daje duška v barvitih opisih rimskih ulic, kjer nuja, lakota, revščina, slabe navade, želja po užitkih in zaslužku silijo prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja kot so tatvine, prostitucija, črni trg, korupcija, sprenevedanja in laži, kar avtor kljub vsemu skuša razumeti. S svojo pisateljsko tehniko je Bartolini postal eden od utemeljiteljev italijanskega neorealizma.
Objavljeno: 26.02.2016 11:08:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:21
Ob pogledu na to gomazečo revščino, te ščurkom podobne ljudi z mršavimi, mračnimi in rumenkastimi obrazi, sem pomislil na humanistični svet pesnikov, ne le filozofov. Na bedno erudicijo, o kateri sanjamo in ki je kot blažev žegen! Ko stvarnost vendar pripada sedanjosti: siromašnim, ubožnim in prekanjenim ljudem. Ljudem, ki se jim s kar se da premetenimi, prevejanimi zvijačnostmi in včasih resničnimi genialinimi prebliski posreči lajšati lakoto! Mar pesniki, filozofi menimo, da so siromaki nesposobni? In da naj bi bili buržiji tisti, ki premorejo kanček več bistroumnih domislic kakor reveži? Nasprotno, položaj je povsem drugačen. Mizerna tržnica pri Pristanskih vratih dokazuje, da ostajajo siromaki v revščini kljub temu, da so na moč prebrisani, na moč bistri, povrhu pa premorejo duševno gibčnost, enako, če ne večjo od naše. (Str. 23-24)
