Nikos Kazantzakes

Zadnja skušnjava

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2002

Št. strani: 509

Prevod: Jaroslav Novak

Zbirka: Zenit
Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: Književnost različnih narodov

Roman pripoveduje o Kristusovem življenju in njegovi poti k odrešenju sveta, vendar pa se poigrava tudi z njegovo človeško platjo in skušnjavami, ki jih lahko doživlja celo v osnovi božanska narava. Najmočnejša je skušnjava oz. blodnja o družinskem oz. posvetnem življenju z Magdaleno. Kristus kot običajni človek se sprašuje podobno kot mi. Čemu sem na svetu? Kakšno je moje poslanstvo? Kako spoštovati očeta in mater? Kako delovati v politiki? Kako s ponižnostjo in odločnostjo? Kako s svojo božansko naravo? Kako dobiti bitko s satanom, kako preživeti smrt prijatelja, razumeti božjo voljo, sprejemati sovražnike? Pitoreskno, filozofsko, čustveno nabito z duhovno globino kot je to navada pri Kazantzakisu.

Odlomek iz knjige

Zdaj, ko je mati sloneč na podboju pri dverih v mislih obnavljala neskončne sanje, je globoko vzdihnila. Koliko upov ji je vzbujal njen edinec! Česa vsega ji niso prerokovale vedeževalke! Kako ga je opazoval velo stari rabin, odvijal Pisma in prebiral preroke ob dojenčkovem zglavju, pregledoval njegov život, oči, podplate, da bi našel kako znamenje! A gorje, bolj ko je mineval čas, bolj so se osipali njeni upi, njen sin je zašel na kriva pota, oddaljil se je od običajne poti drugih ljudi..
zategnila si je ruto, zaklenila vrata in se za vsemi drugimi napotila po klancu pogledat križanje, da bi ji minil čas.

Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 9.6.2015 11:11:14
Zadnja sprememba: 16.6.2015 10:07:39
Število ogledov: 1928

• facebook
• twitter
• linkedin