Dobre knjige
2997 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Skrivno življenje čebel
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:5









Sue Monk Kidd

Skrivno življenje čebel

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2007

Št. strani: 373


Prevod: Darja Divjak


Zbirka: Oddih
Žanr: družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: književnost ZDA

Čarobni svet čebel, medu in črne Marije

Roman Skrivno življenje čebel je postavljen v šestdeseta leta prejšnjega stoletja v ameriško zvezno državo Južna Karolina. Črnska populacija prvič prejme volilno pravico in se lahko prijavi v register volilnih upravičencev. Štirinajstletna prvoosebna pripovedovalka zgodbe Lily živi brez mame pri črnski hišni pomočnici Rosaleen in svojem očetu T. Rayu, ki jo zaničuje in izkorišča za delo. Trpinčeno dekle si močno želi razkriti preteklost svoje mame, na katero jo vežejo le medli spomini. Ko Rosaleen odide v mesto, da bi se vpisala v register volilnih upravičencev, jo Lily spremlja. Na poti naletita na belce, pride do prepira in fizičnega obračuna. Obe pristaneta v zaporu. Lily, ki zapor lahko zapusti, jo z zvijačo reši in odideta od doma. Pri sebi ohrani le mamino sliko črne Marije, na hrbtu katere je bil zapisan kraj Tiburon, ki je tudi njun cilj. Ko po naključju v eni izmed trgovin na poti zagleda identično slikico na kozarcu meda, ju pot naposled privede do črnske medarke Auguste Boatwright in njenih sester. V romanu se prepletajo rasizem, odraščanje dekleta, spoznavanje samega sebe. Pomemben del zgodbe je trdna skupnost žensk, sester Boatwright. Na začetku vsakega poglavja so navedena različna dejstva iz življenja čebel, ki so uvod v nadaljnje dogajanje samega romana.



Odlomek iz knjige

Moja naloga je bila, da hrbtni strani obeh nalepk navlažim z mokro gobico in ji ju izročim, da ju prilepi na kozarec. Za hip sem obstala in se zazrla v sliko črne Marije, ki sem jo že tolikokrat proučevala, prilepljeno na materino leseno podlago. Občudovala sem prekrasno zlato ruto, ki ji je pokrivala glavo. Krasile so jo rdeče zvezde. Oči je imela skrivnostne in prijazne, kožo pa temno rjavo in svetlikajočo se, nekoliko temnejšo od opečenca, pravkar namazanega z maslom. Srce mi je vedno nekoliko poskočilo v prsih ob misli, da si je tudi mama nekoč ogledovala to sliko.



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Helena Bučar, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 16.5.2015 7:46:38
Zadnja sprememba: 16.6.2015 13:22:00
Število ogledov: 5524