Dobre knjige
5328 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Negotovi manifest. Del 7, Emily Dickinson, Marina Cvetajeva, Neizmernost poezije
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Frédéric Pajak

Negotovi manifest. Del 7, Emily Dickinson, Marina Cvetajeva, Neizmernost poezije

Ljubljana, LUD Literatura, 2023

Št. strani: 316


Prevod: Suzana Koncut, Andreja Kalc


Zbirka: Littera picta
Žanr: esej

Narodnost: francoska književnost

Frédéric PAJAK je švicarsko-francoski pisatelj in grafik, ki esejistično-biografske pripovedi pospremi z lastnimi risbami, ki odzvanjajo vsebini zapisanega. Tokrat se posveti usodama ameriške pesnice Emily Dickinson ter ruske pesnice in pisateljice Marine Cvetajeve. Predstavi ju v njunem življenju in literarnem ustvarjanju. Na začetku razmišlja, kako je v njegovo življenje vstopila poezija in ga nikoli več ni izpustila iz objema. Pisanje o Marini Cvetajevi uvede s potovalnim dnevnikom po Rusiji v maju 2018. leta, z njim pa knjigo tudi zaključi – z obiskom hiše v Jelabugi, kjer je 31. avgusta 1941 umrla. Avtor razlaga, da mu je marsikaj v njunem življenju in ustvarjanju težko razumeti, ob tem pa v njuno poezijo vstopa izjemno rahločutno in na enak način podaja njuni življenji. Bili sta si zelo različni: Emily Dickinson je bila večji del življenja omejena na svojo sobo, Marina Cvetajeva pa je zaradi strastnosti svoje narave ter osebnih in zgodovinskih okoliščin postala ptica selivka; med državljansko vojno je zapustila Rusijo, odšla v Nemčijo, na Češko, v Francijo in se na koncu vrnila v Rusijo, čeprav je slutila, da bo to zanjo pogubno. Emily Dickinson je bila negotova. V življenju je objavila za peščico pesmi, pred smrtjo pa prosila, da vse njene pesmi uničijo, v čemer na srečo ni bila uslišana. V nasprotju z njo je Marina Cvetajeva storila vse, da bi čim več objavila in to ne samo zato, ker je bila od tega odvisna njena eksistenca; neomajno je verjela v svoj pesniški dar in se že zelo zgodaj primerjala s Puškinom. Obe sta veljali za ekscentrični, za marsikoga tudi norici, kar se z veliko verjetnostjo zgodi ustvarjalkam, ki si drznejo izražati svoj jaz in uresničevati svoj dar. V zvestobi sebi sta bili nenadkriljivi in takšna je tudi njuna poezija. Delo je na meji med biografijo in biografskim romanom, spomini, dnevnikom in tudi potopisom, zaradi močne osebne note pa ga lahko beremo kot avtorjev esej o vstopanju v poezijo obravnanih pesnic in v poezijo nasploh. Nekateri v zvezi z risbami omenjajo strip, s čimer bi se težko strinjala. Način dopolnjevanja slike in besede me še najbolj spominja na slikanico za odrasle. Kot osnova ilustraciji, zlasti portretni, večinoma služijo ohranjene fotografije pesnic. V svetu bele, črne in sive barve ter njunih raznoraznih odtenkov vznemirljivo proseva svetloba. Delo je prevedla Suzana Koncut, odlomke neprevedenih pesmi pa Andreja Kalc in Nada Grošelj. Suzana Koncut v Virih navede tudi uporabljene odlomke iz obstoječih slovenskih prevodov.



Odlomek iz knjige

»… Ničesar pa nisem vedel o 'ženski' poeziji vse do dne, ko sem pred tridesetimi leti odkril pesmi Emily Dickinson in Marine Cvetajeve.Tedaj sem doživel neznano občutje, kot bi se znašel ujet na drugi strani ogledala, za svojo borno vidno realnostjo. Tam, kjer se moški stihotvorec zagrizeno trudi zgrabiti stvari in bitja, se pesnica drzno spušča vase, v pogosto obvarovane mentalne pokrajine. Presune jo najneznatnejša intuicija, trepet srca, vzdih. Ta zakopana čustva spreminja v pretanjen vojni stroj. Za vojno proti gotovostim, vojno proti sentimentalnosti: vsako besedo je treba izruvati iz notranjosti, iz globokega skrivališča notranjosti. Pesnica torej izreka in razčlenjuje svoje skrivno bitje. Svoje bitje? Prej svojo dušo, tisto dušo, ki jo v vsakem trenutku priklicuje: …«

(str. 12)

Cobiss povezava


Ključne besede: BIOGRAFIJE, ESEJI, RUSKA POEZIJA, AMERIŠKA POEZIJA, PESNICE


Prispeval/-a: Lidija Gačnik Gombač, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 2.2.2024 15:59:25
Zadnja sprememba: 2.2.2024 15:59:25
Število ogledov: 133