Dobre knjige
4903 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Jud, ki je vzljubil Kristusa Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Jean-Marie Elie Setbon

Jud, ki je vzljubil Kristusa

Ljubljana, Emanuel, 2014

Št. strani: 174


Katarina Šimenc: Katarina Šimenc


Žanr: avtobiografski roman, življenjepis / biografija

Narodnost: judovska književnost, francoska književnost

Nenavadna avtobiografija

Jean-Marie Elie Setbon se je rodil leta 1964 v Franciji v judovski družini, ki pa je bila dokaj sekularizirana. V knjigi Jud, ki je vzljubil Kristusa (De la kippa à la croix) pripoveduje o svojem življenju v Parizu od otroštva dalje. Njegov najboljši prijatelj je bil musliman. Jean-Marie je bil še otrok, ko ga je skrivnostno pritegnil pogled na križ. Odslej je v svoji sobi skrival razpelo in pogosto zrl nanj, čeprav je vedel, da bi s tem prizadel in razjezil starše. Na pamet se je naučil Evangelij po Janezu. Očaral ga je tudi pogled na baziliko Sacré-Coeur na Montmartru. Nekaj let je skrivaj hodil k maši in se nato odločil, da se spreobrne v krščanstvo, četudi bi to povzročilo pravi škandal. Ko je končal srednjo šolo, je odšel v Izrael, ker se je želel študijsko poglobiti v vero svojih prednikov. Živel je v kibucu, preučeval zgodovino in religijo izraelskega ljudstva, odslužil vojaški rok v izraelski vojski in obiskoval dve rabinski šoli. Osem let kasneje se je vrnil v Francijo - kot ortodoksni Jud. Učil je v židovski šoli in se poročil s pravoverno Judinjo. Skupaj sta imela 7 otrok. A še vedno je hrepenel po Jezusu. Začelo se je dolgo obdobje notranjih bojev med zvestobo judovski identiteti in najglobljimi željami njegovega srca. Iskrena osebna pripoved o duhovnem iskanju, začinjena s kančkom humorja, dragocena tudi zato, ker izvemo veliko o judovski veri.



Odlomek iz knjige

Kakšno razočaranje! Jaz, ki sem mislil, da bom vse življenje preživel v Izraelu, sem se proti svoji volji znašel na letalu za Pariz! Kljub vsemu sem se odločil, da bom na situacijo gledal pozitivno. Vesel sem bil, da imam v žepu certifikat o končanem prvem delu izobraževanja za rabina. Z njim bom lahko poučeval in edino to je bilo pomembno.
Po prihodu v Pariz sem šel najprej obiskat domače. Predstavljajte si kulturni šok: od doma sem odšel oblečen kot vsi drugi najstniki, vrnil pa sem se s klobukom, brado, temno obleko in belo srajco. V Izraelu tako oblečenim ljudem nihče ne posveča pozornosti, v četrti Courneuve pa ne moreš ostati neopažen. Sester nisem hotel objeti. Ultraortodoksni Jud namreč ne objema žensk razen svoje žene in tudi nje nikoli v javnosti. Imel sem občutek, da sem padel z drugega planeta. Staršem sem razložil, da bi šel rad v Aix-les-Bains, kjer bi na ugledni rabinski šoli nadaljeval s študijem. Že misel na to, da bi postal rabin, jim ni bila pogodu, kaj šele ultraortodoksni rabin!

(str. 67)

Cobiss povezava


Ključne besede: KRŠČANSTVO, JUDOVSTVO, JUDOVSKI PISATELJI, JUDOVSKA KNJIŽEVNOST, JUDOVSKA RELIGIJA, SPOMINI, SPOMINI SODOBNIKOV, PRIČEVANJA, DOKUMENTARNA LITERATURA


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 8.11.2022 10:28:35
Zadnja sprememba: 8.11.2022 12:48:40
Število ogledov: 356