Annette Mierswa

Nisem tvoje dekle

Izola, Grlica, 2022

Št. strani: 195

Prevod: Mateja Malnar Štembal

Zbirka: Na robu
Žanr: mladinski roman, problemski roman

Narodnost: nemška književnost

Zvezda bom! In tega mi ne bo nihče preprečil!

V prvih poletnih dneh tega leta mi je pod roke prišla knjiga z naslovom Nisem tvoje dekle. Naslov me je takoj spomnil na nesrečne ljubezenske prigode iz mojih srednješolskih dni, ampak ta knjiga ne opisuje tega, čeprav je njena junakinja res običajna najstnica. Lahko bi bila katerakoli sodobna najstnica: glasna, nora, polna življenja, pripravljena tvegati, z velikimi sanjami o manekenski karieri. Kot edino oviro na poti do slave vidi le svojo starost, saj še ni dopolnila šestnajst let. Toda vse, kar se je najprej zdelo kot kljubovanje in mladostniški upor, je hitro postalo zelo neprijetno in resno. Njen zgled je bratova punca Donna, ki ji je zares uspelo prodreti v svet dela fotomodela, a njeni nasveti naletijo pri glavni junakinji Tinki na gluha ušesa. Želi poskusiti. Snema videoposnetke, v katerih je minimalno oblečena in v šoli daje vtis izkušene, samozavestne mladenke. A Tinki to ni, v sebi je sramežljiva in ni čisto prepričana vase, v svetu pa igra vlogo, s katero želi prepričati fante okoli sebe, no, vsaj enega, a prija ji tudi pozornost drugih. Kar privede do… In ko jo opazi znani fotograf. Tinki se odpre svet. A zakaj se prvi kasting – prvo njeno fotografiranje konča v solzah? Ni skrivnost, da je manekenski posel težak, a nam je zgodba 15-letne deklice znova pokazala, da je to, kar vidimo zunanji opazovalci, le vrh ledene gore. To je kratka, a intenzivna zgodba o tabu temi našega časa, nevarnosti, ki je na videz tako lepo skrita pod občudovanjem in slavo. Zgodba, ki jo dekleta to poletje res morate prebrati! In zgodba, ki bi jo morale prebrati tudi Vaše mame! O tem, kako je treba včasih le prisluhniti…

Odlomek iz knjige

Kdo sem pravzaprav? In ali sem sploh vredna ljubezni? Ali nisem kar sama kriva, da me nihče nima rad? Prižgala sem svetilko na svoji pisalni mizi. Beden poskus, da bi nekaj ukrenila proti sencam. Spet sem začela brundati predse in se sama zazibala v spanec, nemiren spanec, v katerem je kosmata pošast plesala z mano. Vedno hitreje in hitreje, dokler me ni vse bolelo. Toda ni popustila, še trdneje me je prižemala k sebi in mi šepetala, da me nikoli več ne bo pustila pri miru.

(str. 81)




Ključne besede: MLADOSTNIKI, SANJE, STARŠI, FOTOGRAFIJA


Prispeval/-a: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart
Objavljeno: 21.6.2022 14:43:07
Zadnja sprememba: 30.6.2022 13:49:30
Število ogledov: 832

• facebook
• twitter
• linkedin