Starec in morje

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 173

Prevod: Srečko Fišer
Ilustriacije: Matej Stupica

Žanr: novela

Narodnost: Izberi

Ne glede na to kar se človeku zgodi v življenju, se ne sme vdati brez boja.

Neprekosljiv Hemingwayev slog, v katerem vsaka beseda nekaj pove in ni nobena preveč, bralca povleče v pripoved o ostarelem kubanskem ribiču, ki mu na odprtem morju uspe uloviti ogromno ribo. Starec je v svojem boju z ujeto ribo odločen in se ne misli vdati, ribo kljub temu, da je večja od njegovega majhnega čolna, poskuša privleči do obale. Upanje in hrepenenje se v njem prelivata kot morski tokovi, a z vsako nadaljnjo uro se mu stopnjuje tudi obup, kajti njegov plen pričnejo napadati morski psi. Čeprav se po nekaj dnevih in nočeh v pristanišče vrne zgolj z ribjim skeletom, pa starec ni zagrenjen. Fizični in moralni boj mu ne odvzame želje po vrnitvi na morje. Hemingway je s tem svojim delom ujel kadenco in intonacijo Kube v povezavi z odločenostjo starca, da se ne vda brez boja.

Odlomek iz knjige

Predstavljaj si, da bi moral človek vsak dan poskušati ubiti luno, je pomislil. Luna zbeži. Ampak predstavljaj si , da bi moral človek vsak dan poskušati ubiti sonce? Imamo še srečo, je pomislil. Potem se mu je zasmilila velika riba, ki nima kaj jesti. Zaradi usmiljenja ni bil nič manj odločen, da jo ubije. Koliko ljudi bo nahranila, je pomislil. Pa so vredni, da jo jedo? Ne, seveda ne. Nihče ni vreden, da bi jo jedel, tako je mogočna, tako dostojanstveno se vede. Ne razumem teh stvari, je mislil. Ampak dobro je, da nam ni treba poskušati ubiti sonca ali lune ali zvezd. Že to je dovolj, da živimo od morja in ubijamo svoje prave brate in sestre.

Nagrajena knjiga:

Nobelova nagrada za književnost (Nobel Prize for Literature) 1954

Pulitzerjeva nagrada za leposlovje (Pulitzer Prize) 1952