Družinska prijateljica
| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2026 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Ida Sternad |
| Ključne besede | 21. stoletje, Dediščina, Preteklost, Skrivnosti |
| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2026 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Ida Sternad |
| Ključne besede | 21. stoletje, Dediščina, Preteklost, Skrivnosti |
Napet psihološki triler Družinska prijateljica (The Family Friend) je sedma v slovenščino prevedena knjiga Claire Douglas, britanske pisateljice in nekdanje novinarke. Njeni psihološki romani so uspešnice Sunday Timesa, v Združenem kraljestvu pa so prodali že več kot tri milijone izvodov.
V romanu Imogen nepričakovano podeduje podeželsko hišo, katere lastnica je bila njena družinska prijateljica in umetnica Dorothea Roe. Sprva ne razume, zakaj ji je Dorothea zapustila hišo. Sprva ne razume, zakaj ji je Dorothea zapustila hišo. Od njunega zadnjega srečanja sta minili že skoraj dve desetletji, vse od tistega usodnega poletja, ko je Imogen izgubila mamo.
Vendar pa s partnerjem Joshom v njej vidita priložnost za nov začetek, zato se preselita. Med pregledovanjem hiše Imogen odkrije škatlo s svojim imenom, zaradi česar posumi, da ji je Dorothea pred smrtjo želela nekaj sporočiti.
Pojavijo se različni namigi, da Dorotheina smrt morda ni bila naključna, zato se Imogen odloči raziskati njeno preteklost. Pri tem odkrije skrivnosti, ki povezujejo Dorotheo, njene nekdanje prijatelje in njeno družino.
Imogen se tako znajde v nevarni igri, v kateri ne ve več, komu lahko zaupa. Med iskanjem odgovorov mora ugotoviti, kdo je želel utišati Dorotheo in zakaj bi bila njena smrt povezana z družinskimi skrivnostmi, ki naj bi že zdavnaj ostale zakopane. Ko spozna, da bi lahko bila naslednja tarča prav ona, postane razkrivanje preteklosti tudi boj za lastno varnost.
Objavljeno: 14.08.2026 09:49:22
Zadnja sprememba: 18.09.2026 14:59:03
Sprva pomislim, da je človek, dokler ne stopim bližje in vidim, da je skulptura iz papirne kaše v naravni velikosti, ki predstavlja žensko približno moje višine, z rokami razprostrtima kot strašilo. Na vsaki roki ji sedi sraka, še ena pa na levem ramenu.
(str. 88)