skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Vrani St. Gilesa

Žanrzgodovinski roman
Narodnostangleška literatura
Kraj in leto izidaJezero, 2026
Založba
Prevod Maja Novak
Ključne besede 18.stoletje, Bratje in sestre, družbene razmere, London, Suženjstvo
Število strani

487

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

16-17 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pod temno senco Londona

Roman Vrani iz St. Gilesa bralca popelje v 18. stoletje, na Jamajko. Med sužnje, ki so odločeni, da si po letih trpljenja na plantažah sladkornega trsa dokončno izborijo svobodo. Eden njih je Daniel, ki med nasiljem in kaosom upora v grozi razmišlja o tem, kako rešiti življenja najbližjih. Med begom z mlajšo sestrico v naročju ga preplavljajo občutki krivde in bolečine za tistimi, ki jih mora pustiti za sabo. Pot ga pelje v angleške kolonije med ameriško revolucijo in se nadaljuje na temačnih ulicah Londona. Tam se skupaj s sestro znajdeta v zloglasnem okrožju St. Giles, v enem najrevnejših slumov v angleški zgodovini.

Roman osvetljuje resnično zgodovinsko skupnost temnopoltih prebivalcev Londona v 18. stoletju in se ukvarja s čustvenimi in družbenokritičnimi vprašanji o krivdi, odgovornosti, revščini, rasizmu, svobodi … Poleg napete zgodbe ga odlikujejo živi opisi atmosfere zgodovinskega Londona in njegovega “podzemlja” – vseprisotnega kriminala, tesno stisnjenih stanovanj, umazanih kleti in smrdljivih ulic, kjer se obupanci “potem ko so se jim pred nosom zaloputnila vsa druga vrata oklepajo roba sveta …”

V brezzakonju Labirinta si mora Daniel rešitev priboriti sam. Če se želi rešiti iz pasti, v katero  sta ga ujela nepravičen sistem in podzemlje St. Gilesa, mora ukrepati tako z glavo kot s pestmi …

“Torej naj te razsvetlim.” Octavian je z roko, tanko kot preslica, zamahnil po votlini. “Tu se zbiramo v jato. Kruljavi, bolni, pokvečeni, obubožani in zapuščeni. Številni imajo dobro, pošteno srce; druge so spridila izkustva; in žal moram reči, da so nekateri zlobni že od rojstva. Seveda nismo vsi črni kot vrani; revščina ima mnogo odtenkov, a vsi smo – kot si pravilno povedal – izobčenci. Ti in ta mladenič,” je na nedoumljiv način pogledal Pearl, “pa sta prišla k nam, da bi se pridružila.”

(str. 173)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vrani St. Gilesa.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 68
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi