Draga, draga Brenda : ljubezenska pisma Henryja Millerja Brendi Venus

Nekatere ljubezenske zgodbe niso zapisane v romanih, temveč v pismih. Takšna je tudi Draga, draga Brenda, knjiga, ki je nastala iz dnevnega dopisovanja Henryja Millerja z mlado igralko in pisateljico Brendo Venus. Iz približno 1500 pisem je nastal izbor, ki pred bralcem odstira nenavadno in ganljivo ljubezensko korespondenco.

Njuno dopisovanje se je začelo po naključju. Brenda je na dražbi kupila knjigo, v kateri je našla pismo, ki ga je Henry Miller napisal neki ženski. Pisatelju je napisala pismo, mu priložila najdeno pismo in nekaj svojih fotografij. Odgovoril ji je čez nekaj dni. Od takrat ni minil dan, da ji ne bi pisal. Brendina pisma so bila skrbno shranjena v skrinji, ki so jo odprli šele po njegovi smrti.

Henry Miller je bil tedaj že v osemdesetih letih, slabega zdravja in slep na eno oko, vendar ga leta niso prikrajšala za življenjsko moč, ustvarjalnost in radovednost. V Brendi ni videl le izjemno privlačne mlade ženske, temveč muzo, prijateljico, sogovornico in boginjo, ki je v njem znova prebudila ustvarjalni zanos. Njegova pisma so nežna, strastna in mestoma erotična, predvsem pa presenetljivo iskrena − napisana naravnost iz srca. V njih razmišlja o ljubezni, umetnosti, staranju in smislu življenja. Mimogrede zapiše misel, ki ostaja brezčasna: »Ne potrebujemo več znanja, ampak več modrosti.«

Največja odlika te knjige je njena spontanost. Pisma niso nastajala z mislijo na objavo, zato bralec spremlja človeka, ki brez literarne maske razkriva svojo ranljivost, navdušenje, hvaležnost in ljubezen. Skozi prebiranje spoznamo drugačnega Henryja Millerja – ne le provokativnega avtorja, ki je premikal meje literature, temveč človeka, ki je znal z enako strastjo ljubiti, občudovati in se veseliti življenja.

Draga, draga Brenda je knjiga o pozni ljubezni in pričevanje o moči besed, ki ohranjajo bližino skozi čas. Ljubiteljem velikih ljubezenskih zgodb bodo zanimivi tudi njegovi bralni namigi za Tristana in Izoldo ter Viharni vrh.