| Žanr | znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | Sanje |
| Zbirka |
Sanje |
| Prevod |
Manca Noč Oletič |
| Ključne besede | Bolečina, Čas, človeška psiha, Nadnaravno, Potovanje v času, Prihodnost, Religija, Trpljenje, Umetna inteligenca, Vesolje |
Monumentalno delo ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, ki odpira globoka filozofska in eksistencialna vprašanja ter spodbuja k razmisleku o vzporednicah z našo stvarnostjo, sodi med moderne klasike znanstvene fantastike. Po skoraj treh desetletjih je roman dočakal tudi slovenski prevod, predvideni pa so še prevodi preostalih delov serije.
Simmons je zamisel za zgodbo razvijal že v sedemdesetih letih, ko je poučeval mladino. Iz pripovedi, nastalih v pripovedovalskem krožku, je najprej nastala zbirka kratkih zgodb, nato pa je leta 1989 izšel roman Hiperion, ki je že ob izidu prejel literarni nagradi Locus in Nebula. Naslov izhaja iz grške mitologije, kjer je Hiperion eden izmed Titanov ter poosebljenje svetlobe. Njegovo ime simbolično odseva osrednje motive romana o skrivnostnem planetu, na katerem kozmične sile presegajo običajne človeške zmožnosti.
V središču zgodbe je skupina sedmih romarjev, ki se odpravi na zadnje romanje k Sraku – skrivnostnemu bitju, povezanemu s Časovnimi grobnicami, kjer čas ne teče po običajnih zakonitostih. Vsako poglavje v drugačnem pripovednem slogu predstavi zgodbo enega izmed romarjev in postopoma razkriva njihove motive ter bogato zgodovino sveta Hiperiona.
Dogajanje se odvija na pragu galaktične vojne. Hegemonija, Tehnojedro – zveza umetnih inteligenc, ki je človeštvu omogočila vrsto prelomnih tehnoloških dosežkov – in Obstranci, ljudje, prilagojeni življenju v vesolju, predstavljajo tri različne poglede na prihodnost človeške civilizacije. V ozadju osebnih zgodb se tako odpirajo vprašanja o umetni inteligenci, veri, usodi, času in evoluciji človeka.
Hiperion je izjemen, saj združuje filozofijo, osebne zgodbe neobičajnih osebnosti, domišljijsko bogato zgrajen futuristični svet in številne literarne, zgodovinske ter mitološke reference, kar bralca spodbudi k razmisleku o veri in religiji, smislu trpljenja, svobodni volji, umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Simmons postopoma razkriva skrivnosti svojega vesolja, pri čemer vsako novo poglavje odpira vedno več vprašanj, na katera bo avtor odgovoril v nadaljnih delih serije, zato roman vse do zadnjih strani ohranja občutek skrivnostnosti in napetosti. Prav zaradi svoje pripovedne izvirnosti, intelektualne globine in brezčasnih tem Hiperion tudi desetletja po izidu ostaja eno najvplivnejših del sodobne znanstvenofantastične književnosti.
Objavljeno: 03.07.2026 07:58:36
Zadnja sprememba: 03.07.2026 14:22:16
Kassad je pogosto sanjal o njej. Nikoli ni izvedel njenega imena, nikoli ni spregovorila, a njen dotik in vonj bi lahko prepoznal v popolni temi med tisočerimi drugimi. V mislih jo je imenoval Skrivnost.
Medtem ko so drugi mladi častniki zahajali v bordele ali si iskali dekleta med domorodnim prebivalstvom, je Kassad ostajal v bazi ali odhajal na dolge sprehode po neznanih mestih. Svojo obsedenost s Skrivnostjo je zadržal zase, saj se je dobro zavedal, kako bi bila videti v psihološkem poročilu. Včasih, med bivakiranjem pod množico lun ali na transportnih ladjah v breztežnosti vojaških kajut, ki so spominjale na maternice, je Kassad uvidel, kako nora je bila njegova ljubezenska zveza s prikaznijo. A potem se je spomnil na drobno znamenje pod njeno levo dojko, ki ga je neke noči poljubil in ob tem pod ustnicami čutil bitje njenega srca, medtem ko so se tla tresla ob obstreljevanju težkega topništva blizu Verduna. Spomnil se je nestrpne kretnje, s katero si je umaknila lase, ko je njen obraz počival na njegovem stegnu. In ko so mladi častniki odhajali v mesto ali v kolibe blizu baze, je Fedmahn Kassad bral zgodovinske knjige, tekel ob meji baze ali premišljeval o taktičnih strategijah na svojem komdnevniku.
(str. 139)
