Banksy neuradno

Kdor se količkaj zanima za urbano kulturo in ulično umetnost, zagotovo pozna vsaj katero izmed del umetnika, ki se že več kot trideset let uspešno skriva za psevdonimom Banksy. Deklica z uhajajočim rdečim balonom v obliki srčka, policista, ki se poljubljata, zamaskiran moški, ki namesto molotovke meče šopek rož – to so le nekatere izmed legendarnih uličnih poslikav, ki jih najbrž poznajo tudi tisti, ki sicer niso seznanjeni z njihovim avtorstvom.

Banksy je s svojim delom močno zaznamoval sodobno umetnost. Jedro njegovega izraza je politični aktivizem, z duhovitimi vizualnimi sporočili, v katerih najpogosteje nastopajo šimpanzi, podgane in otroci, opozarja na družbene krivice, okoljske izzive, potrošništvo, vojno, kršenje človekovih pravic, socialno neenakost, brezbrižnost do trpljenja drugih, naslavlja skratka najrazličnejše tegobe sodobne družbe. Svoje intervencije izvaja predvsem ponoči s pomočjo šablon (časovna učinkovitost), poslikave pa najdemo v številnih svetovnih prestolnicah in velemestih.

V zajetni monografiji, ki prinaša bogat nabor Banksyjevih najbolj znanih del, se avtorica Alessandra Mattanza poglobi v analizo posameznih umetnin in raziskuje njihov nastanek v povezavi s širšim družbenim kontekstom ter sporočilom, ki ga nosijo, k čemur prida še osebno razmišljanje, ki si ga je ustvarila kot dolgoletna raziskovalka Banksyjeve umetnosti in (urbana) popotniška fotografinja, ki se zanima zlasti za grafitarsko subkulturo. Banksyja avtorica ne poskuša razkrinkati (čeprav navaja njegovo domnevno ime), raje kot to nas povabi, da se skupaj poglobimo v predstavljena dela, da razmišljamo o vzrokih in okoliščinah nastanka, da razumemo kontekst in si tudi sami ustvarimo mnenje. Eden od paradoksov umetnikove prepoznavnosti, ki ga avtorica prav tako raziskuje, je njegova komercializacija. Čeprav se sam Banksy upira komercializaciji umetnosti in kritizira umetniški trg, njegova dela dosegajo vrtoglave cene na dražbah. Dogodek, ko se je platno Dekle z balonom leta 2018 tik po nakupu na dražbi samodejno uničilo z v okvirju slike montiranim rezalnikom, Alessandra Mattanza interpretira kot genialen performans in upor proti umetnostnemu trgu.