Enfilade : življenje stanovanja

Potem, ko stanovanja na Resljevi ulici v Ljubljani ni več, navrejo v avtorju spomini na družino in stanovanje, v katerem se je dogodilo toliko življenja. Ker je avtor arhitekt, se hkrati s spomini na družinske člane sprehajamo po stanovanju tudi v strokovnem, arhitekturnem smislu. Tisto, kar ga tako zelo privlači je oblika meščanskega stanovanja, kjer se ob zunanji steni, steni na ulico, vrstijo sobe, v katere se prehaja iz ene v drugo. Francoski izraz enfilade, povzet iz vojaškega besednjaka, pomeni prav to, nizanje sobe za sobo in prehajanje skozi vrata iz ene v drugo v ravni vrsti. Sam avtor je v tem stanovanju preživel le čas mladosti, zato je, kot napiše sam, pravzaprav stanovanje glavni junak teh spominov. V njih srečujemo člane družine od nakupa v 30 letih 20. stoletja dalje. Koliko zgodb, usod, predmetov, ki so našli svoje mesto v starinskem pohištvu, ki je prispelo s Češke s prababico, je v zgodbi! Enfilade: življenje stanovanja so prav posebni spomini. In ravno zato, ker so namenjeni stanovanju, toliko bolj zanimivi, enkratni. Stanovanje je prostor, ki določa, kako družina živi v mirnem in vojnem času, v času družbenih in političnih sprememb. Naša bivališča so se glede na to tekom časa tudi spreminjala, se razvijala, prilagajala, prenavljala – vse z namenom, da bi bila v določenem obdobju in za določene stanovalce funkcionalna. Od pradedka in prababice, prvih lastnikov, nas Kosec vodi skozi življenje družine in še dlje nazaj s predhodniki stanovanj v današnjem pomenu besede. Avtor piše izjemno razumljivo tudi o strokovnih, arhitekturnih rečeh. Mi pa se ob branju poglabljamo v svet, ki nam ni poznan in je zato toliko bolj navdušujoče s te drugačne perspektive brati o njem.

Dr. Miloš Kosec je arhitekt, ki deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi. Deluje kot kustos in kot publicist objavlja v revijah Outsider in Praznine. Mnogokrat lahko njegova razmišljanja o arhitekturi, oblikovanju in skrbi za prostor beremo/poslušamo v sodobnih medijih. Opozarja na prostor, ki mora ostati odprta javna površina, na skrb zanj ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine.