Leteča gora

Leteča gora je na prvi pogled nenavaden roman, saj je napisan v nekakšnih kiticah, vendar bralec praktično hitro ugotovi, da le-te popolnoma nič ne motijo proznega toka, ki prinaša izjemno in privlačno napisano zgodbo, in je morda hotel z njimi avtor le poudariti epsko naravo pripovedi. Ta pripoveduje o dveh bratih, alpinistih, od katerih se eden ponesreči na njunem osvajanju Himalaje. Umrli brat je tisti izmed dvojice, ki je starejši, močnejši, spretnejši, manj kompromisen. Odreče se uspešni karieri računalniškega programerja in se preseli na praktično nenaseljeni otok ob Irski. Čez nekaj let se mu pridruži še mlajši brat. Oba navdušena plezalca po osvojitvah na otoku in v Alpah odpotujeta v Tibet, kjer pride do tragične nesreče. Preživeli brat nam v prvi osebi pripoveduje njuno zgodbo, ki je zgodba o notranji moči, prepletena s čudovitimi podobami narave, prikazom družbenih razmer tako v Tibetu kot na Irskem, prostora pa ostane tudi za ljubezen do lepe nomadke, ki jo čuti pripovedovalec. Avstrijski pisatelj ve, o čem govori, tako glede Irske, kjer živi od srede devetdesetih prejšnjega stoletja, kot tudi glede Himalaje, ki jo je tudi sam preplezal v družbi Reinholda Messnerja, ta pa je prav tako travmatično izgubil brata kot naš literarni junak. Roman za vse, ki ljubijo gore, pa tudi za vse, ki te izkušnje nimajo.