Dobre knjige
2243 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Rdeča prašna cesta Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Jackie Kay

Rdeča prašna cesta

Hlebce, Zala, 2017

Št. strani: 271


Mateja Petan: Mateja Petan


Žanr: avtobiografski roman, družbeni roman

Narodnost: angleška književnost

Pripoved o odkrivanju svojih korenin in iskanju lastne identitete

Jackie Kay se je pri sedmih letih po ogledu filma o kavbojih in Indijancih nenadoma posvetilo, da so Indijanci enake barve kot ona, njena mami in oče pa ne. Tistega dne je izvedela, da tudi njen brat ni njen pravi brat, čeprav sta oba temne polti. Izvedela je, da sta oba z bratom posvojena. Odraščala je na Škotskem v drugi polovici 20. stoletja in se morala zaradi svoje »črne« polti spopadati z različnimi oblikami rasizma. Pisateljica nam v svoji avtobiografski pripovedi brez olepševanj razkriva iskanje lastnih korenin in identitete. Biološkega očeta je našla v Nigeriji, mamo na Škotskem. Oba sta se na začetku izmikala in šele po več letih pristala na srečanje. Jackie Kay je priznana škotska avtorica in dobitnica več nagrad za svoje delo. Med drugim je prejela Guardianovo nagrado za roman in odlikovanje reda Britanskega imperija za zasluge na področju književnosti, nedavno pa tudi častni naziv škotske nacionalne pesnice.



Odlomek iz knjige

"Sobota je. Pravkar sem prvič prispela v Nigerijo in jutri bom spoznala svojega očeta. Ko odložim prtljago v sobi hotela Nicon, sklenem, da bom šla v bar na pijačo. Pridružita se mi dve imenitno napravljeni mladi črnki. Tu ne smeš piti sama, mi povesta. Pojasnim jima, da bom naslednji dan spoznala svojega očeta. Zelo veseli sta zame. Povesta mi, da sem njuna sestra in potem celo uro klepetamo, se smejimo in šalimo. Čez čas mi ena od njiju pove, da ima denarne težave. Dam ji dvajset funtov, ona pa se začne kujati: "Je to vse, kar boš dala svoji sestri? Imaš še kaj za svojo sestro?!" Pogledam drugo prijateljico, da bi videla, kaj bo rekla. Glej, da boš radodarna. Najina sestra si, reče in pri tem skomigne. Dam ji še dvajset funtov in tista, ki mi je rekla, naj bom radodarna, pove, da je utrujena, silno utrujena, in vpraša, ali bi lahko prišli k meni v sobo. K meni v sobo? prepadeno vprašam. Ja, odgovorita, kar tako, za družbo. Utrujeni sva. Ne, rečem, ne bo šlo; malce neprijetno mi je. Kujavo in zlovoljno odideta stran in sedeta na drugi konec bara, kjer ju komaj vidim, in tam ždita v senci."
(str. 163)



Cobiss povezava

Glej tudi

link ARS
link Založba Zala


Predmetne oznake: Posvojitev, Rasizem, Starši, Družina


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 30.5.2017 13:03:23
Število ogledov: 494