Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov

4,3
(29)
Žanrdružbeni roman, pisemski roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2010
Založba
Ključne besede Ljubezen, Življenje, Odpuščanje, Skrivnosti, Pisma
Prevod Miriam Drev
Število strani

333

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

O knjigah, vojni, ljubezni in piti iz krompirjevih olupkov

Zgodba se odvija v času tik po drugi svetovni vojni, v Londonu in na otoku Guernsey, ki spada v skupino Kanalskih otokov. Mlada pisateljica Juliet Ashton, ki je med vojno razveseljevala bralce s humornimi kolumnami, je v iskanju zgodbe za svojo novo knjigo. Preseneti jo pismo Dawseyja Adamsa iz Guernseyja, ki je po naključju dobil v roke knjigo, ki je bila nekoč bila njena last. Dawsey v pismu Juliet zaprosi za naslov kakšne londonske knjigarne, kjer bi naročil knjigo Charlsa Lamba. V pismu Juliet omeni tudi, da je član Guernseyjskega društva za književnost in pito iz krompirjevih olupkov, kar prebudi njeno radovednost. Juliet si kmalu dopisuje še z drugimi člani bralnega društva, ki ji razkrijejo, kako jim je knjižni klub med nemško okupacijo rešil življenje. Ko se Juliet v imenu raziskave za novo knjigo odpravi na Guernsey, se iz korespondence razvije ljubezensko razmerje.

Glej tudi:

Ko smo zapluli vzdolž pristajališča, sem zagledala obraze ljudi, ki so čakali ladjo – in takrat ni bilo več poti nazaj. Prepoznala sem jih iz njihovih pisem. Tam je stala Isola v prismuknjenem klobuku in škrlatnem šalu, spetem s svetlikajočo se brošo. Nepremično se je smehljala v napačno smer in pri priči sem jo vzljubila.Zraven nje je stal moški zgubanega obraza in ob njem fantič, ves koščen in poganjajoč v višino kot prekla. Eben in njegov vnuk Eli. Pomahala sem Eliju, ki se je nasmehnil, kakor da bi posijal sončni žarek, in s komolcem dregnil svojega deda – potem me je obšla plahost in sem se pomešala med množico, ki se je prerivala po ladijski brvi.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 12
Komentarji: 0
Število ocen: 29
Želi prebrati: 17
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 45