O presežnosti, hrepenenju, svobodi in ujetosti. O času in večnosti. O minljivosti in neskončnosti. O meni, tebi in vseh ostalih – o naši skupni biti, njenih vzdihljajih in zaklinjanjih, samoprevarah in upanjih. O ujetih sledeh in globinsko zaznavnih bivanjskih odsevih. Recimo, da o tem, če že je definiranje potrebno. Čeprav bi bilo dosti pravilneje reči, da o tem, kar se skriva za besedo in lebdi nad podobo in je igrivo in resno hkrati, pomenljivo in obenem izmuzljivo (do kod v vsem tem seže bralec in opazovalec, je odvisno od njega samega). O nečem takšnem, kot je breztežnost gravitacijske sile – kako to izraziti? Vse je igra in vse je tudi res – česa se oprijeti, kam se postaviti, kako zreti? Potrebni so smehljaji in zamišljenost. Principa yin in yang. Popoln literarno-likovno-filozofsko estetski užitek, ki mu ni para: izčiščena subtilnost lirične poezije Milana Dekleve in mehkobna prefinjenost Mohoričevega likovnega zapisa združeni v komplementarni zbirki dveh s prefinjenim okusom oblikovanih knjig – in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) & Zora in čriček – s tenkočutnim posluhom za metafizično bivanjsko razsežnost, ki bralca nagovarja k tišini in počasnemu, naključnemu listanju, branju in opazovanju.
Ni nedavnih iskanj.
