Simon Šerbinek je slovenski gledališki igralec, dramski lektor in bivši reprezentant košarkarske reprezentance na vozičkih. Njegovo delo Življenje v (pod)zavesti nam ponudi vpogled v utesnjene in eksplozivne misli mladega Alena v tednih in mesecih, preden ga je nevidna sila porinila čez rob, ki se je konkretiziral v neuspelem poskusu samomora.
Alen je v resnici pisateljev alter ego, saj je po zdravniškem nasvetu pisal o svoji izkušnji v tretji osebi. Gre za preurejene dnevniške zapise, ki jih je pisal v 90-ih letih kot študent AGRFT. Njegove misli so zmedene, polne (pre)velikih načrtov in pričakovanj, avtodestruktivnosti ter precenjevanja, vse skupaj pa je ob pretiravanju z alkoholom pripeljalo do izgorelosti, izgube stika z realnostjo in posledično do poskusa samomora, zaradi katerega je pisatelj postal invalid.
S tem se je pred četrt stoletja pričela njegova rehabilitacija in vstop v drugo življenje, nazadnje pa se je odločil preurejene zapise deliti z javnostjo v obliki knjige. V vsakem poglavju jim je dodal še imaginarne perspektive drugih ljudi (specialist psihiater, režiser, prijatelj, profesorica…), ki celotni zgodbi dajejo okvir in zrel pogled.
Ob branju se nam v misli nehote prikrade primerjava s knjigo Jake Tomca Stop igra. Čeprav gre za dva različna avtorja, različna pristopa in nenazadnje dve različni zdravniški diagnozi, pa je obema skupno to, da bralca popeljeta v svet misli, ki švigajo kot blisk iz ene skrajnosti v drugo in so za akterja izjemno pomembne, okolica pa v njih ne vidi nobenega smisla.
S tem, ko se lahko vsak nekoliko bolj razmišljujoči bralec vsaj delno tudi vživi v ta tesnobni, a po svoje čudoviti svet, pa knjiga odpira tudi pomembno vprašanje sivega polja dušenega zdravja: kje se pravzaprav sploh konča ‘normalnost’ in prične ‘norost’?
V futuristično distopičnem risoromanu so združili moči znani ustvarjalci ameriške stripovske scene. Pisec Mark Russell izhaja iz že prisotnih bolečih fenomenov sodobne stvarnosti, ki pa jih začini z dobršno mero hudomušnih domislic. Brazilski risar Mike Deodorato Jr. je prispeval realistično risbo dopolnjeno z domiselnimi podobami robotov, za barve je poskrbe kolorist Lee Loughridge. Dogajanje je postavljeno v leto 2056. Gospodarstvo je v 95 % avtomatizirano in pod nadzorom umetne inteligence. Vsa moč je skoncentrirana v rokah petih lastnikov podjetja Omnirobotika, ki so hkrati člani Vladajočega sveta. Ti človeštvu v razmerah neizogibnega tehnološkega napredka in podnebnih sprememb ponujajo rešitve, ki ustrezajo predvsem njihovemu interesu po kopičenju dobička. V preteklosti so ljudje zaradi avtomatizacije postali predraga delovna sila, njihova delovna mesta so prevzeli roboti, s svojim zaslužkom pa morajo preživljati človeško družino, ki so ji bili dodeljeni. Odnosi med roboti in ljudmi so napeti. Roboti so nezadovoljni, ker se počutijo izkoriščane. A tudi ljudje za svoje lagodno brezdelno življenje plačujejo visok ceno, saj je delovanje robotov podvrženo določeni stopnji motenj, ki ogrožajo človeška življenja. Ko Omnirobotika pošlje na trg izboljšane modele, mandroide, ki so po zunanjosti povsem podobni ljudem in nadgrajeni s čipom za empatijo, ostane brez zaposlitve tudi velika večina robotov.
Zgodba, katere osrednji liki so člani družine Walters in njihov robot Žiletkar, se odvija pod prozorno kupolo, ki ščiti mesto pred škodljivimi podnebnimi vplivi. Izven mestnih mehurčkov v od suše in gozdnih požarov opustošeni pokrajini se borijo za preživetje zavrženi in odvečni, iz urbanega okolja izgnani zastareli roboti in upori ljudje. To napeljuje na nadaljevanje stripa, saj odpira vprašanje, ali je v takšnih razmerah možno ustvariti nekaj novega. So ljudje in roboti, osvobojeni vladajoče kapitalistične strukture, sposobni najti način sobivanja, ki bo sprejemljiv za obe strani?
Ameriška pisateljica Ann Patchett je mednarodno prepoznavnost dosegla z romanom Belkanto, ki je preveden tudi v slovenščino. Njene pripovedi odlikujejo vsebinsko bogate, večplastne zgodbe, poln jezikovni slog in edinstven, čustven način pripovedovanja.
Bralec se znajde na severu Michigana, pomladi leta 2020. Svet se spopada z naraščajočo pandemijo, glavna pripovedovalka zgodbe Lara pa je skupaj z odraslimi hčerkami na varnem na kmetiji Nelsonovih. Pred njimi je naporno obiranje češenj v družinskem sadovnjaku, čas med delom pa si krajšajo s poslušanjem o mamini mladosti. Dekleta namreč vznemirja dejstvo, da je njihova mama bila nekoč igralka, ki je nastopala v poletnem gledališču Tom Lake skupaj s takrat še neznanim igralcem Petrom Dukom. Ta je kasneje zaslovel, a njuna igralska in ljubezenska pot se je že zdavnaj končala.
Pisateljica spretno prepleta dogodke iz preteklosti in sedanjosti. V ospredju ni zgodba o slavnem igralcu, ampak nostalgična, počasna pripoved o življenju staršev, ki so ga imeli davno pred otroki. Bralca pa ob tem nevsiljivo, a vztrajno vabi, da razmisli o lastnih življenjskih prioritetah. Nekatere je vredno na novo osmisliti, druge ohraniti, nekaj pa je takih, ki jih je bolje opustiti …
Roman Tolminci je prvotno izšel pod imenom Tlačani in je izhajal v Domu in svetu med prvo svetovno vojno. Tolminci so zgodovinski roman, prežet z zgodovinskimi dejstvi in tudi pisateljevo domišljijo. Pisatelj nam oriše trpljenje naroda. Roman je podkrepljen z zgodovinskimi viri, Pregelj je večino črpal iz knjige Zgodovina Tolminskega-Simona Rutarja. V knjigi je več poglavij in vsako zase je šokantno.
Prvo poglavje je naslovljeno “Modrejčansko potrpljenje”, kjer nam čebelar Gašper Kragulj nazorno prikaže trpljenje, ki se je dogajalo na Tolminskem. Naprej spoznamo zgodbo Petra Duše, ki je glavni v pripravah za punt. Sledijo pripovedi dvanajstih “jogrov” (Jogri tolminske pravice), od Šimna Golja, Janeza Gradnika do Andreja in Štefana Laharnarja. Vsak po svoje ima zanimivo ozadje življenja. Pripoved Martina Muniha, ki je ušel iz goriške ječe, je grozna in žalostna. Pisatelj nam skozi zgodbe ljudi na zelo dober način prikaže takratno krivico, ki se je godila nad tlačani. Skozi pripovedi dobimo lep oris tolminskih krajev, ki jih je pisatelj vključil v same pripovedi, od Trebuše, Šentviške Gore, Soške doline, Čepovana do Brd.
To ni knjiga, s katero bi lažje zaspali, to je knjiga, ki pusti dober vpogled v zgodovino in nepravičnosti, ki so se dogajale takrat, pa se ne bi smele. Knjiga Tolminci, je knjiga o boju za pravico.
Alkimíja -e ž (ȋ) (po SSKJ):
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja.
Poučna, preprosta in duhovita zgodba, simbolistična miniatura življenja, govori o andaluzijskem “malemu princu”, ki se namesto za duhovniški poklic odloči za pastirskega (podobnost je namenska); s svojo čredo ovac nas zgodba popelje v osrčje iskanja Osebne legende in zaklada, ki mladega pastirja čaka pri starodavnih egipčanskih piramidah.
Zgodba, ki priča o pomembnosti sanj, osebne rasti, ter, kako pomembno je slediti svojim lastnim ciljem in lastni resnici, ne glede na okolico in ljudi, ki nas obdajajo.
Alkimist je najbolj brano delo brazilskega avtorja, Paula Coelha; v izvirniku je izšel leta 1988 z naslovom »O Alquimista« in doživel prodajo v več kot 27 milijonih izvodov, v slovenskem prevodu prvič 1995; knjiga je doživela več adaptacij, npr. leta 1997 Coelho v sodelovanju z glasbenikom W. Taiebom izda “The Alchemist’s Symphony”; tudi kasneje pa knjiga služi kot referenca za mnoge umetnike in kulturne ustvarjalce, prav tako pa navdihuje tudi naslednjo generacijo raziskovalcev duše in alkimistov.
Po že objavljenih uspešnicah se nam Paolo Cognetti tokrat predstavlja z romanom Spodaj v dolini, ki se za razliko od predhodnih romanov odvija v dolini Valsesia, ob reki Sesii. Zgodbo je tokrat spletel okoli dveh bratov, Luigija in Alfreda, katerima je skupna nenadna smrt očeta in drevesi, ki sta bila posajena ob njunem rojstvu, macesen in jelka. Smrt očeta ju po več letih poveže skupaj, žal ob popivanju in ob govoricah o morilcu psov ob reki. Velik pečat na vse tri moške ima Elisabetta, Luigijeva žena, ki pričakuje svojega prvega otroka. »Ta dolina je zakleta«, zapiše Cognetti in prav ima.
Paola Cognetti (1978) širša javnosti zelo dobro pozna po njegovih predhodnih romanih, v katerih opeva krhkost življenja, silno moč narave in usode. Njegov romaneskni prvenec Osem gorà je doživel filmsko adaptacijo in bil preveden v več kot štirideset jezikov. Spodaj v dolini je že njegova četrta prevedena knjiga v slovenščino, ki je poleg romanov Divji deček, Nikoli na vrh in Volčja sreča izšla pri založbi UMco.
Predstavljena nam je zgodba sodobne mlade ženske Constance, po poklicu odvetnice, ki je zelo inteligentna, družabna in razgledana, vendar slepa v ljubezni in do sebe. Constance je postavljena pred izziv, in sicer na poti do svoje sanjske službe mora opraviti neobičajno poskusno obdobje. V elitni odvetniški pisarni zahtevajo, da se udeleži romanja po znameniti Jakobovi poti in to sama. Constance ni pripravljena zapustiti udobja svojega doma, prijateljev in ljubimca, tudi fizično si ne predstavlja, da bi prepešačila toliko kilometrov, vendar določila pogodbe zahtevajo, da opravi vsaj teden dni poskusnega obdobja, preden se odpove službi. In tako se znajde na poti, prepričana, da samo za teden dni, vendar se počasi, dan za dnem to mišljenje spreminja. Constance spoznava samo sebe, svoje napake in išče pot k sebi, kar lahko traja malce dlje…
Leta 1949 je britanski pisatelj George Orwell (1903-1950) spisal svoje najpomembnejše delo, zastrašujoče vizionarski roman 1984, postavljen v distopično prihodnost superdržave Oceanije, ki je podvržena avtoritativni ideologiji skrivnostnega Velikega Brata. V isti svet je postavljen tudi roman Julija, ameriške pisateljice Sandre Newman (1965), le da zgodbo o preprostem delavcu Winstonu Smithu, ki se postopoma upre tiraniji Velikega Brata, predstavi iz perspektive njegovega dekleta Julie, ki je imela v Orwellovem romanu zgolj stransko vlogo.
Dogajanje romana je postavljeno v futuristični London leta 1984 in spremlja mehaničarko Julio Worthing, ki popravlja stroje na Oddelku za leposlovje Ministrstva za pravico. Četudi je zasebno povsem apolitična, promiskuitetna, nezaupljiva do ljudi in skeptična do tiranije Velikega Brata, poskuša v javnosti ohranjati videz vzorne in poslušljive državljanke in članice Protispolne mladine. Vendar pa se ji življenje močno spremeni, ko spozna Winstona Smitha, sodelavca iz Oddelka za dokumentacijo, kateremu nekega dne impulzivno preda intimno sporočilo, dvojica pa se kmalu zatem zaplete v prepovedano razmerje, ki pa ni brez tragičnih posledic.
Newmanova z romanom Julija ustvari feministično različico kultnega Orwellovega romana in temu doda glas ženske; večne upornice, svobodnjakinje in intelektualke, ki trmoglavo kljubuje ideološkemu nasilju.
V zaključnem delu trilogije o Joeju in Samu Parkerju brata še zadnjič združita moči. Joe prevzame nov primer. Tokrat je njegova stranka Mark Proctor, ki vlomi v skladišče vozil, ukrade svoj avto in ga nato zažge. Kriminalist Sam pa v parku preiskuje nov primer umora. Trem še odprtim in nerešenim primerom se pridruži nova žrtev. Čeprav se primeri med seboj ne zdijo povezani, jih vodilni na policiji poimenuje domino efekt. Pa so res primeri povezani? Kako se vse skupaj povezuje s še vedno nerešenim primerom umora Ellie Parker?
Bo bratoma uspelo zaščititi mlajšo sestro Ruby, da ne bo postala nova žrtev? Koliko žrtev bo še potrebnih preden bo bratoma uspelo razvozlati primer? Vse kaže, da bo tudi Joe postal ena od domin, bo mogoče celo sam moril? Izredno napeta kriminalka in čeprav vemo kdo je glavni morilec in idejni vodja domino efekta, razplet vseeno preseneti. Avtor psihološko dodela karakterje in zapleteni odnosi med njimi delujejo prepričljivo. Kot se za dobro kriminalko spodobi je zaključek izjemno napet.
Svetlana Makarovič s pričujočim biografskim romanom spusti bralca v svojo neposredno bližino. Z branjem spoznamo umetnico osebno, iz poglavja v poglavje nam razkriva svoje spomine, ki pričajo o njenem razburkanem življenju ter nas po koncu branja ne pusti ravnodušne. Pripovedovanje je osupljivo, na trenutke celo ganljivo. Slovenska umetnica je izkusila vse ravni uspeha, tako dobre kot slabe in vsemu navkljub obdržala pokončno držo. Knjiga ima na zadnjih straneh dodan bogat izbor slikovnega gradiva, ki nam še dodatno razkrije delčke življenja naše vsestranske in vseslovenske »luciferke«.
