skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Mario in čarodej : tragično počitniško doživetje

Mlada nemška družina z dvema otrokoma v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja preživlja poletne počitnice v Italiji, v fiktivnem kraju Torre di Venere ob Tirenskem morju. Družini letovanje na vročem jugu kvarijo številni neprijetni dogodki (v hotelski restavraciji se ne smejo usesti k izbrani mizi; ker naj bi bili njihovi pokašljujoči otroci po prepričanju stalne hotelske gostje kužni, morajo zapustiti hotel, na plaži jih obtožijo kršenja javne morale, nekateri italijanski gostje so do tujcev negativno nastrojeni …). Višek pripovedi je obisk večerne predstave, v kateri nastopa karizmatični čarodej Cavaliere Cipolla. Nastop tega nenavadnega človeka, čudno neskladnega fizičnega videza in oprave, z jahalnim bičem v roki in alkoholom ter cigaretami ob sebi, se stopnjuje v bizarno zmes računskih ugibanj, trikov s kartami, skrivnostnih iskanj skritih predmetov in krajših hipnotičnih stanj. Sledijo iluzionistovi prikazi odvzema in vsiljevanja volje, ki se iz plesanja posameznikov po čarodejevih ukazih stopnjuje v nekakšen vedno bolj množični urok, med katerim čarodej na oder povabi mladega fanta Maria. Uspe mu ga prepričati, da je on, čarovnik, Mariova neuslišana ljubezen. V transu fant poljubi odurnega čarodeja, ko se Mario zave svojega javnega ponižanja, čarodeja ustreli.

To kratko, a zelo večplastno in bogato pripoved lahko razumemo na vsaj dva načina: kot politično alegorijo, ki prikazuje, kako si lahko karizmatični politični voditelji podredijo množice in se vzpnejo na oblast (smo v času, ko v Italiji vlada fašizem in času bliskovitega vzpona nacizma v Nemčiji, tik pred volitvami 1930) ali kot prispodobo magične moči umetnika, umetniškega ustvarjanja in recepcije umetniških del. Delo je bilo že ob samem nastanku leta 1929 zelo odmevno, od takrat je bilo predmet raziskovanja številnih literarnih študij, še posebej v Nemčiji in Italiji. Delo je poleg številnih prevodov in ponatisov doživelo tudi filmsko upodobitev in različne odrske uprizoritve (npr. leta 2023 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu).

Slovenski prevod je obogaten s spremno besedo Sete Knop, ki poleg podrobne analize samega besedila osvetljuje tudi avtobiografsko in literarno-zgodovinsko ozadje dela, na kratko predstavi tudi prevajanje Mannovih del v slovenščino.

Kot zanimivost naj dodam, da je bilo delo v slovenščino prvič v celoti res prevedeno leta 2024, vendar pa so se bralci z njim v slovenski književnosti lahko srečali že veliko prej: v romanu Borisa Pahorja Vila ob jezeru (v knjižni obliki prvič izšlo 1955, drugič leta 1993), ima knjiga Mario in čarodej zelo pomembno vlogo več kot samo za ključni vsebinski preobrat zgodbe. Pahor delo navaja in povzema, ključni odlomek med Cipollo in Mariom tudi prevede, pod njegovim umetniškim peresom se oči hipnotizerja Cipolle v nočni mori mlade protagonistke spremenijo v oči z Mussolinijeve fotografije (str. 218, izdaja 1993), ta drobna knjižica v Pahorjevi interpretaciji zrase v simbol čarobne moči literature in branja, ki lahko sežeta globoko v človeka, odpirata nove horizonte in ga etično preoblikujeta.

Še ena zanimivost: leta 2021 je izšla romanizirana biografija o Thomasu Mannu irskega avtorja Colma Tóibína  z naslovom – Čarovnik (The Magician).

S svojim močnim simbolnim nabojem in zanimivo pripovedjo s stopnjujočo napetostjo je delo vsekakor lahko zelo zanimivo tudi za sodobne bralce.

 

Naročilo ali O opazovanju opazovalca opazovalcev : novela v štiriindvajsetih stavkih

Švicarski pisatelj, dramatik, pesnik, esejist in scenarist Friedrich Dürrenmatt (1921-1990), ki je širšemu najbolj poznan po trilogiji eksistencialnih kriminalk z inšpektorjem Barlachom, se je z novelo Naročilo (1986) podal v bolj eksperimentalne vode. Kot razkriva njen podnaslov, novela v štiriindvajsetih stavkih, je delo sestavljeno iz štiriindvajsetih stavkov, dolgih od ene do več strani in razdeljenih na posamezna poglavja. Glavni junak novele je psihiater Otto von Lambert, katerega ženo, ki mu je pred kratkim pobegnila v neimenovano državo M. na severu Afrike, najdejo posiljeno in mrtvo v puščavi. Užaloščeni Otto najame ambiciozno filmarko po imenu F., ki odpotuje v M. z namenom, da bi opravila rekonstrukcijo ženine brutalne smrti, pri tem pa se F. zaplete v spore z zarotniško lokalno policijsko oblastjo in skrivnostnimi tajnimi agenti.

Dürrenmatt se v Naročilu na domiseln in provokativen način loteva problematik kot so zamenjava identitet, nevarnost terorizma in družbena toleranca do različnih oblik opazovanja ljudi, pisatelj pa hkrati ostaja zvest analiziranju temeljnih eksistencialnih vprašanj o zločinu in kazni.

 

Plezalec

Po romanu Preživetje gre za drugo mladinsko Karlovškovo delo na temo preživetje v naravi. Zdravnica Jasna in njena znanka, mladostnica Tina, ki hodi z njenim sinom Rokom, se vračata iz Nemčije in doživita letalsko nesrečo v Robanovem kotu. Preživita s poškodbami, toda bitka za njuno preživetje se šele začenja. Reševalno akcijo sproži Jasnin mož Vasja, njegov sin Rok in tast Tone, oba alpinista, se peš odpravita proti kraju nesreče, kjer helikopter zaradi slabih vremenskih razmer ne more pristati. Reševalci in ponesrečenki se znajdejo v vrtincu čustev, ki jih sproži boj za ohranitev življenja. Odnosi med njimi se tudi zaostrijo, saj niso vsi enakega mnenja, kako do ponesrečenk. Rok se praktično na lastno pest odloči spustiti se z nezavestnim dekletom čez steno. Mu bo uspelo?

Roman krasi spretno napisana fabula, ki ji ne manjka zapletov in napetih prizorov. Bralca drži ves čas v napetosti, ki jo še stopnjujejo zahtevne in tudi usodne odločitve glavnih junakov. Liki so psihološko zelo dobro izrisani, predvsem to velja za Roka, ki se mora soočiti s svojo ranljivostjo in neuspehom, da bi potem lahko sledil sebi tudi takrat, ko se njegovi bližnji ne strinjajo z njegovimi, iz intuicije porojenimi odločitvami. Knjiga, ki lahko spodbudi medgeneracijski dialog med mladimi, starši in starimi starši, bo zanimiva tudi za ljubitelje gora in alpinizma. Še posebej je aktualna spričo vprašanj in dilem glede helikopterskega reševanja, obenem pa je prava šola osnov prve pomoči.

Kukavičji mladič

 

Osebna in presunljiva zgodba sirskega begunca, napisana v izredno poetičnem jeziku, ki z lepoto izraza in lahkotnim slogom, pa tudi zaradi optimizma in preprostosti, skorajda že zakriva grozote, s katerimi se sooča prvoosebni pripovedovalec na begunski poti iz Sirije v Slovenijo. Na poti, na kateri venomer, z željo po zaslužku ali statusu, letajo nove kukavice ter njihovi mladiči; kjer je borba za golo življenje izenačena igri s kartami, ki jo igrajo veliki samodržni državni oblastniki, policija in tihotapski šefi.

Napisana v arabskem izvirniku, vendar pa najprej izšla v slovenskem prevodu, saj avtor sedaj živi in deluje v Sloveniji, kjer je prejel tudi nagrado PONT za perspektivnega avtorja medkulturne književnosti, sicer je ustvarjal že v Siriji, leta 2009 izda svoj prvenec Jutranja klapa. V Sloveniji je izšla tudi njegova pesniška zbirka, 21 žensk iz Ljubljane v kateri popisuje srečanja z Ljubljančankami skozi begunske oči. Njegovo življenjsko zgodbo je Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano (Goga, 2019).

 

V smrtni uri

V smrtni uri je peti in najbolj znan roman ameriškega pisatelja Williama Faulknerja (1897-1962), ki se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal kot eno od najbolj prepoznavnih imen literarnega modernizma in pionirja t.i. “južnjaške gotike”, ki se je tematsko navezovala na prikaz trpega življenja ljudi v ruralnih predelih ameriškega juga. Pričujoči roman, ki je bil izdan leta 1930, se ponaša z nenavadno strukturo; razdeljen je na kar 59 poglavij, osrednjih pripovedovalcev pa je petnajst, vse pa združuje – kot tudi razkriva sam naslov – smrt.

Roman pripoveduje zgodbo o revni kmečki družini Bundren iz ameriškega juga, ki jo vodi mati in žena Addiie. Ta se na začetku romana spopada s hudo boleznijo, zaradi katere tudi umre, njena zadnja želja pa je, da bi bila pokopana v rojstnem mestu Jefferson v državi Mississippi. Preostali člani družine se tako odpravijo na dolgo proti proti Jeffersonu, ob tem pa se spopadajo tako s težkimi vremenskimi razmerami, burnimi spomini, poglobljenimi razmišljanji o življenju in smrti ter kako se posameznik vsak na svoj način sooča z izgubo bližnjega. Faulkner skupaj z intimno zgodbo o družini razvija subtilen družben komentar o revščini, ki je zaradi finančnega zloma na borzi leta 1929 prizadela celotno Ameriko. Z uporabo tehnike pisanja svobodnega pretoka misli, menjave naratorjev in nekonvencionalne pripovedne niti se V smrtni uri uvršča v sam vrh ameriškega literarnega modernizma.

Čudežna drevesa : pravljice o drevesih z vsega sveta

Ljudje smo kot drevesa, pokončni, ukoreninjeni, edinstveni; živimo v skupnostih in si med seboj pomagamo, pravi Breda Podbrežnik, ki je nabrala in izbrala petintrideset pravljic, legend, mitov in bajk o drevesih z vseh koncev sveta, ki jih je Klarisa Jovanović priredila, poenotila in poživila s svojim znanim tenkočutnim občutkom za jezik. Pravljice so razdeljene v pet sklopov: o drevesih življenja, o čudežnih drevesih, o preobrazbah, odgovarjajo nam na večna vprašanja Zakaj?… in nam razkrivajo sladkobe in skrivnosti svetih gajev.

Dodana vrednost knjigi sta stvarno in tematsko kazalo. Seznam vseh omenjenih dreves z naslovi pravljic najdemo v stvarnem kazalu, v tematskem kazalu so izpostavljene teme varovanja in ohranjanja narave z naslovi pravljic, ki te teme obravnavajo. Zbirka pravljic je tako dobrodošel in dragocen pripomoček za vse, ki bi z ljudskimi pravljicami radi obogatili svoje naravoslovno in pedagoško delo. Spremno besedo je napisala dr. Urša Vilhar, raziskovalka na Oddelku za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.

Steklene stene

Steklene stene je četrto leposlovno delo pesnice in pisateljice Ane Svetel, po poklicu sicer kulturne antropologinje in etnologinje. Poleg pesniških zbirk Lepo in prav (2015) in Marmor (2022) je leta 2019 izdala zbirko kratke proze Dobra družba. V Steklenih stenah se je vrnila h kratkim zgodbam, vendar so te postale daljše, se pravzaprav približale novelam in bi – vsaj nekatere – morda lahko prerasle tudi v roman(e). Vse so umeščene v sodobnost, sicer pa so so tematsko med seboj zelo različne. Bolj kot vsebina jih družijo formalne značilnosti oziroma pripovedni postopki – intenzivni pripovedni lok, učinkovito stopnjevanje napetosti, nepričakovani zasuki in predvsem odprti konci. V njih spremljamo izseke iz življenj protagonistk in protagonistov – večino predstavljajo ženske, stare nekaj čez trideset – marsikaterega med njimi srečamo na življenjski prelomnici.

V prvi zgodbi z naslovom Marelica spoznamo Tito, ki se je odločila obiskati sorodnici v Beogradu, vendar njen obisk ne poteka po pričakovanjih. Glavni protagonist zgodbe Alzacija je starejši moški, profesor zgodovine, ki živi mirno življenje z ženo Heleno, vendar njun svet temeljito pretrese študentka. V Hobotnici se na večerji zbere družba, ki se je pred leti spoznala na študentski izmenjavi v Ljubljani, med njihovim pogovorom pa postopoma izvemo, da jih ne družijo le veseli spomini. V zgodbi Ključi spremljamo mlado raziskovalko, ki se po bivanju v tujini vrne v stanovanje, ki ga je medtem oddajala, in ugotovi, da se je v njem nekaj spremenilo. V zadnji zgodbi, ki nosi naslov Elza, spoznamo vplivnico in mlado mater, ki živi dve vzporedni življenji – resnično in virtualno, med prizadevanjem, da bi ohranila videz popolne mame in družine, pa ji stvari vse bolj uhajajo iz rok.

Liki, o katerih piše avtorica, so predstavljeni v številnih niansah, tako da jih ni mogoče označiti kot zgolj pozitivne ali negativne. Medtem ko iščejo sebe, svojo pot, srečo ali resnico, prej ali slej trčijo ob steklene stene. Te so hladne, preprečujejo bližino in ločujejo med znotraj in zunaj, hkrati pa so tudi dovolj prepustne, da dovolijo, da skoznje pronica tisto, kar s seboj prinaša občutek tesnobe. Lahko jih dojemamo kot zamegljeno ogledalo, ki ne razkrije vsega – v njem lahko zaslutimo obris, silhueto, ne vidimo pa podrobnosti. Podobne so izložbam, v katere pogledujemo, marsikdaj ne zato, da bi videli tisto, kar se skriva za njimi, ampak predvsem svoj odsev. Ogledalo avtorica ves čas zelo spretno nastavlja tudi bralcem, saj nas zna ujeti nepripravljene in nas tako pripravi do tega, da preizprašamo in morda tudi spremenimo svoj pogled ali stališče.

En sam trenutek

Kar se zgodi v Las Vegasu, tam tudi ostane. Štirje nerazdružljivi prijatelji Gary, Colin, Eileen in Brenda so v mladosti doživeli izlet v Vegas, ki je bil prelomen za vse. Njihove poti so se ločile, spomini pa so ostali. Tri desetletja kasneje se sestri Zara in Milli trudita, da bi očeta in mamo presenetili s praznovanjem nepozabne obletnice poroke. Skrivaj načrtujeta, da skupaj odpotujejo v Vegas, kjer se bosta srečala s prijateljema iz mladosti – Garyjem in Eileen. Na pot vsi odidejo v pričakovanju nečesa, a včasih se največja presenečenja skrivajo v nas samih. Bralci se skupaj s pisano druščino književnih junakov podamo na nepredvidljivo, čustveno razburljivo potovanje. En sam trenutek lahko spremeni vse. Obenem pa nas zgodba spomni, da za vsakega pride čas, ko se mora odločiti, kako naj živi karseda izpolnjeno in srečno.

Poni

R. J. Palacio, pisateljica mladinskih romanov, med njimi izstopa uspešnica Čudo, s svojimi zgodbami nagovarja tako mlade kot odrasle bralce. Tudi v knjigi z naslovom Poni lahko odkrivamo pripovedno moč in tematsko širino, namenjeno različnim generacijam. Ponovno se lahko vživimo v otroško dojemanje sveta, vendar nas tokrat iz sodobnosti ponese v povsem drugačne okoliščine. Vestern s pridihom nadnaravnega je postavljen v zgodovinski okvir devetnajstega stoletja v ameriškem srednjem zahodu.

Zgodba se prične leta 1860. Dvanajstletni Silas živi z očetom, ki za njuno preživetje izdeluje čevlje, hkrati pa se ljubiteljsko ukvarja tudi s fotografijo. S svojimi domačimi izumi in bogatim znanjem v Silasovih očeh izkazuje svojevrstno genialnost. Slednja je tudi razlog za to, da neke noči  k njuni koči sredi prerije prijezdijo trije možje in Silasovega očeta odvedejo s seboj. Razbojnike spremlja tudi poni in ko se ponovno pojavi na prizorišču, je to za  Silasa znamenje, da mora oditi po očetovih sledeh. Začne se njegova razburljiva pustolovščina, nevede se podaja tudi na pot odkrivanja resnice. Poni ga zanesljivo  popelje čez temačno Hosto, gozd starodavnih dreves, in skozi Močvaro, kjer se mora soočiti s svojimi strahovi. Ampak pogumno vztraja naprej, tudi s pomočjo zvestega spremljevalca, tovariša Mittenwoola, ki je viden samo njemu. Vsled skrivnostnih, nenavadnih dogodkov Silasove misli nemirno tavajo, tako izvemo podrobnosti iz dečkovega življenja in pa tudi drobce iz mozaika očetovega življenja.

Kot zapiše avtorica v spremni besedi, je snov za roman dolgo raziskovala, vanj je vključila svojo naklonjenost do starih predmetov, posebno mesto je namenila tudi določenim pojavom, ki časovno sovpadajo, kot so razvoj fotografije, vzpon spritualizma in porast ponarejanja v Združenih državah Amerike. Vse pa je prežela z domišljijo, predvsem pa spretno razvila misel o nevidnih vezeh med ljudmi.

Denar ali življenje

Birgit Vanderbeke je sodobna nemška pisateljica. Rodila se je v Vzhodni Nemčiji, kot otrok je leta 1961 doživela selitev v Zahodno Nemčijo. Nazadnje je živela in ustvarjala v Franciji. Za svoja dela je prejela številna priznanja in nagrade. V slovenščino je preveden en roman.

Zgodba Denar ali življenje je spisana prvoosebno, pripoveduje o odraščanju in težnji po drugačnosti. Izraža odnos do povojne, sodobne malomeščanske potrošniške družbe, odnos do staršev, prijateljev, učiteljev in dobrin, ki jih prinaša denar. Zgodba nas spremlja vse od avtoričinega zgodnjega otroštva do trenutka, ko si ustvari svojo družino.

Avtorica izjemno opisuje iskanje ravnotežja v ostrem nasprotju med denarjem kot vrednoto oziroma materialnimi dobrinami in duhovnimi vrednotami. Kaj je prava vrednota? Smo lahko samosvoji in hkrati sledimo večini? Pripovedovalka zgodbe si izoblikuje osebnost ob vplivu ločenih staršev, prijateljev, učiteljev in celotne družbe.

Pisanje je izrazito ironično in kritično, na ta način spretno prikazuje težke izkušnje in spoznanja o sebi, družini in družbi nasploh.