Alkimíja -e ž (ȋ) (po SSKJ):
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja.
Poučna, preprosta in duhovita zgodba, simbolistična miniatura življenja, govori o andaluzijskem “malemu princu”, ki se namesto za duhovniški poklic odloči za pastirskega (podobnost je namenska); s svojo čredo ovac nas zgodba popelje v osrčje iskanja Osebne legende in zaklada, ki mladega pastirja čaka pri starodavnih egipčanskih piramidah.
Zgodba, ki priča o pomembnosti sanj, osebne rasti, ter, kako pomembno je slediti svojim lastnim ciljem in lastni resnici, ne glede na okolico in ljudi, ki nas obdajajo.
Alkimist je najbolj brano delo brazilskega avtorja, Paula Coelha; v izvirniku je izšel leta 1988 z naslovom »O Alquimista« in doživel prodajo v več kot 27 milijonih izvodov, v slovenskem prevodu prvič 1995; knjiga je doživela več adaptacij, npr. leta 1997 Coelho v sodelovanju z glasbenikom W. Taiebom izda “The Alchemist’s Symphony”; tudi kasneje pa knjiga služi kot referenca za mnoge umetnike in kulturne ustvarjalce, prav tako pa navdihuje tudi naslednjo generacijo raziskovalcev duše in alkimistov.
Po že objavljenih uspešnicah se nam Paolo Cognetti tokrat predstavlja z romanom Spodaj v dolini, ki se za razliko od predhodnih romanov odvija v dolini Valsesia, ob reki Sesii. Zgodbo je tokrat spletel okoli dveh bratov, Luigija in Alfreda, katerima je skupna nenadna smrt očeta in drevesi, ki sta bila posajena ob njunem rojstvu, macesen in jelka. Smrt očeta ju po več letih poveže skupaj, žal ob popivanju in ob govoricah o morilcu psov ob reki. Velik pečat na vse tri moške ima Elisabetta, Luigijeva žena, ki pričakuje svojega prvega otroka. »Ta dolina je zakleta«, zapiše Cognetti in prav ima.
Paola Cognetti (1978) širša javnosti zelo dobro pozna po njegovih predhodnih romanih, v katerih opeva krhkost življenja, silno moč narave in usode. Njegov romaneskni prvenec Osem gorà je doživel filmsko adaptacijo in bil preveden v več kot štirideset jezikov. Spodaj v dolini je že njegova četrta prevedena knjiga v slovenščino, ki je poleg romanov Divji deček, Nikoli na vrh in Volčja sreča izšla pri založbi UMco.
Predstavljena nam je zgodba sodobne mlade ženske Constance, po poklicu odvetnice, ki je zelo inteligentna, družabna in razgledana, vendar slepa v ljubezni in do sebe. Constance je postavljena pred izziv, in sicer na poti do svoje sanjske službe mora opraviti neobičajno poskusno obdobje. V elitni odvetniški pisarni zahtevajo, da se udeleži romanja po znameniti Jakobovi poti in to sama. Constance ni pripravljena zapustiti udobja svojega doma, prijateljev in ljubimca, tudi fizično si ne predstavlja, da bi prepešačila toliko kilometrov, vendar določila pogodbe zahtevajo, da opravi vsaj teden dni poskusnega obdobja, preden se odpove službi. In tako se znajde na poti, prepričana, da samo za teden dni, vendar se počasi, dan za dnem to mišljenje spreminja. Constance spoznava samo sebe, svoje napake in išče pot k sebi, kar lahko traja malce dlje…
Leta 1949 je britanski pisatelj George Orwell (1903-1950) spisal svoje najpomembnejše delo, zastrašujoče vizionarski roman 1984, postavljen v distopično prihodnost superdržave Oceanije, ki je podvržena avtoritativni ideologiji skrivnostnega Velikega Brata. V isti svet je postavljen tudi roman Julija, ameriške pisateljice Sandre Newman (1965), le da zgodbo o preprostem delavcu Winstonu Smithu, ki se postopoma upre tiraniji Velikega Brata, predstavi iz perspektive njegovega dekleta Julie, ki je imela v Orwellovem romanu zgolj stransko vlogo.
Dogajanje romana je postavljeno v futuristični London leta 1984 in spremlja mehaničarko Julio Worthing, ki popravlja stroje na Oddelku za leposlovje Ministrstva za pravico. Četudi je zasebno povsem apolitična, promiskuitetna, nezaupljiva do ljudi in skeptična do tiranije Velikega Brata, poskuša v javnosti ohranjati videz vzorne in poslušljive državljanke in članice Protispolne mladine. Vendar pa se ji življenje močno spremeni, ko spozna Winstona Smitha, sodelavca iz Oddelka za dokumentacijo, kateremu nekega dne impulzivno preda intimno sporočilo, dvojica pa se kmalu zatem zaplete v prepovedano razmerje, ki pa ni brez tragičnih posledic.
Newmanova z romanom Julija ustvari feministično različico kultnega Orwellovega romana in temu doda glas ženske; večne upornice, svobodnjakinje in intelektualke, ki trmoglavo kljubuje ideološkemu nasilju.
V zaključnem delu trilogije o Joeju in Samu Parkerju brata še zadnjič združita moči. Joe prevzame nov primer. Tokrat je njegova stranka Mark Proctor, ki vlomi v skladišče vozil, ukrade svoj avto in ga nato zažge. Kriminalist Sam pa v parku preiskuje nov primer umora. Trem še odprtim in nerešenim primerom se pridruži nova žrtev. Čeprav se primeri med seboj ne zdijo povezani, jih vodilni na policiji poimenuje domino efekt. Pa so res primeri povezani? Kako se vse skupaj povezuje s še vedno nerešenim primerom umora Ellie Parker?
Bo bratoma uspelo zaščititi mlajšo sestro Ruby, da ne bo postala nova žrtev? Koliko žrtev bo še potrebnih preden bo bratoma uspelo razvozlati primer? Vse kaže, da bo tudi Joe postal ena od domin, bo mogoče celo sam moril? Izredno napeta kriminalka in čeprav vemo kdo je glavni morilec in idejni vodja domino efekta, razplet vseeno preseneti. Avtor psihološko dodela karakterje in zapleteni odnosi med njimi delujejo prepričljivo. Kot se za dobro kriminalko spodobi je zaključek izjemno napet.
Svetlana Makarovič s pričujočim biografskim romanom spusti bralca v svojo neposredno bližino. Z branjem spoznamo umetnico osebno, iz poglavja v poglavje nam razkriva svoje spomine, ki pričajo o njenem razburkanem življenju ter nas po koncu branja ne pusti ravnodušne. Pripovedovanje je osupljivo, na trenutke celo ganljivo. Slovenska umetnica je izkusila vse ravni uspeha, tako dobre kot slabe in vsemu navkljub obdržala pokončno držo. Knjiga ima na zadnjih straneh dodan bogat izbor slikovnega gradiva, ki nam še dodatno razkrije delčke življenja naše vsestranske in vseslovenske »luciferke«.
Britanska pisateljica ganskega porekla Sharon Dodua Otoo (1972) z Adino sobo postavi izviren kalejdoskopski roman o usodah štirih žensk z istim imenom Ada, ki se nahajajo v različnih zgodovinskih in kulturnih obdobjih. Prva Ada je ganska domorodka, ki leta 1459 preboleva smrt že drugega novorojenčka, hkrati pa se sooča s posledicami vse bolj agresivne portugalske kolonizacije. Druga Ada je priznana angleška matematičarka (pisateljica je lik zasnovala na podlagi hčerke Lorda Byrona in predhodnice računalniškega programiranja), ki se leta 1848 zaplete v razmerje z literarnim klasikom Charlesom Dickensom. Tretja Ada je potisnjena v hladno in nasilno okolje nemškega koncentracijskega taborišča ob koncu druge svetovne vojne, kjer se je prisiljena preživljati kot prostitutka. Zadnja, četrta Ada pa je mlada temnopolta Londončanka, ki se leta 2019 preseli v Berlin in se sooča s številnimi predsodki in eksistencialno krizo, saj je samska in v pričakovanju otroka.
Adina soba je nelinearen, kompleksen, večplasten in na domiseln način povezan roman, ki se skozi zgodbe štirih junakinj ukvarja z večno aktualnimi problematikami življenja ženske v patriarhalni družbi, begunstva, nasilja, ki ga prinaša kolonizacija ter ohranjanja humanosti v nečloveških razmerah.
Pričujoče kratke zgodbe nas nostalgično zazibajo v “dobre stare čase Jugoslavije”; mestoma otožne pripovedi pričajo o nekdaj vêliki, sedaj razpadli državi, ki se prebija skozi “postsocialistično farso”, kjer je turizem poglavitna gospodarska veja, ki s svojimi sado-mazo eskapadami zmanjšuje pomen kulture – ta namreč svoje mesto išče in najde zgolj v turističnih brošurah.
Zbirka pa ni posebna zgolj zaradi prepredenosti z jezikovnimi hudomušnimi izvirnostmi, s katerimi avtor presega trpko ozračje razpadlega enotnega prostora (tudi izvorni jezik izbranih pripovedi priča o razklanosti prostora, saj so zgodbe v izvirniku v večji meri napisana v hrvaščini, del v srbščini, prevedena pa v slovenščino); temveč je, kot kaseta, sestavljena iz nepovezanih poglavij A in B, ki nas, tudi fizično, prisili, da knjigo obrnemo, da nadaljujemo z branjem. Knjiga se tako zaključi “na sredini”.
Delno avtobiografska pripoved, ki je domišljijsko vpeta v kulturno – geografski prostor Istre; opisuje resnične zgodovinske osebnosti, npr. Fulvia Tomizzo ali pa jugoslovanska glasbenika Dragana Stojnića in Slobodana Tišma, ter madžarskga rokerja Fera Nagyja, ki nastopi v zgodbi Bikini.
Zbirka pripovedi Zlata opeklina je 2020 prejela nagrado Janko Polić Kamov.
Neven Ušumović (1972) je odraščal v Subotici, diplomiral v Zagrebu iz Filozofije in svetovne književnosti ter hungaristike, kot ravnatelj mestne knjižnice službuje v Umagu, živi v Kopru.
Priljubljena italijanska pisateljica nas odpelje na slikoviti italijanski Belvedere, ki je tik ob toskanskih gričih. Posestvo pokojnega grofa Ricasolija se pripravlja na velike spremembe in zaposleni nestrpno čakajo, kdo bo podedoval privlačni dvorec. Še bolj pa to zanima okoliške samske ženske in njihove matere, ki kar tekmujejo, kako bi ujele ženina svojim hčerkam.
V slogu strastnih telenovel se bralci kar takoj znajdemo v sočnih, iskrivih dialogih in napetem pričakovanju, da se bodo na istem posestvu spet znašli skupaj prijatelji iz otroštva. Na eni strani sta zaželena samca Charles Bingley, ki je dedič posestva, in njegov kompanjon Michael D’Arcy. Na drugi strani pa Elisa, ki kot izvrstna enologinja skrbi za vinograde in pridelavo odličnega vina, ter njena sestra Giada. Belvedere je zamenjala za London in si tam ustvarila kariero uspešne kozmetičarke in frizerke. Nekoč je ta pisana druščina že preživljala lepe trenutke, sedaj pa jih je usoda ponovno združila. A leta in življenjske preizkušnje so zaznamovala vse. Jim bo tokrat uspelo preseči pričakovanja in omejitve ter poseči po sreči?
Iskriv in zabaven roman se odkrito navdihuje pri romanih nepozabne Jane Austen, na kar nakazujejo tudi imena osrednjih likov. V zahvali na koncu pa lahko preberemo, da pisateljica smisel pisanja vidi v tem, da se ima bralec ob njenih knjigah lepo. In to ji odlično uspeva.
Jo Nesbo (1960) je bralcem najbolj poznan po seriji kriminalnih romanov, v katerih nastopa policijski inšpektor Harry Hole, vendar pa se z romanom Nočna hiša prvič spogleduje z grozljivko. Glavni junak romana je travmatizirani štirinajstletnik Richard, ki se po travmatični smrti staršev, ki sta izgubila življenje v hišnem požaru, preseli k teti in stricu v odmaknjeno mestece Balantyne. Tam se nikakor ne uspe vklopiti v novo okolje in med vrstniki hitro pridobi status nasilnega izobčenca, njegov položaj pa se še dodatno poslabša, ko neznano kam izgine njegov sošolec Tom in ga vsi sumijo ugrabitve. Edina, ki je prepričana v njegovo nedolžnost, je prav tako odpadniška vrstnica Karen, s katero ugotovita, da se na robu gozdu nahaja telefonska govorilnica, ki je Toma dobesedno vsrkala v slušalko. Dvojica se skupaj odpravi rešiti pogrešanega, pri tem pa naleti na skrivnostno hišo sredi gozda, v kateri naj bi strašilo…
