skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Noro bogati Azijci : [roman]

Pričujoči mednarodni knjižni hit je prvi del trilogije singapursko-ameriškega pisatelja Kevina Kwana. Po romanu je bil posnet tudi film, ki je postal prava uspešnica. Rdeča nit zgodbe se vrti okoli mladega newyorškega para, ki se odloči preživeti poletje pri fantovi družini v Singapurju. Med njima stoji velika skrivnost, saj dekle ne ve, da njen dragi prihaja iz izjemno bogate družine. Poleg vsega je tudi eden najbolj zaželenih moških daleč naokoli. Kako se bo vse skupaj zapletlo in razpletlo je zapisano v pričujoči knjigi, ki je polna humorja, obenem pa tudi zelo čustvena in navdihujoča, saj se da vsako oviro, če se le hoče, premagati. Branje je kljub skoraj 500 straneh lahkotno in hitro berljivo.

Začne se z nama

»Začne se z nama« je nadaljevanje izjemno priljubljene knjige »Konča se z nama« avtorice Colleen Hoover, ki raziskuje življenje protagonistke Lili po težki odločitvi, da zapusti svojega nasilnega partnerja Ryla. Medtem ko je prva knjiga prikazovala Lilijin boj za končanje nasilnega cikla, nadaljevanje ponuja zgodbo o njenem in Atlasovem življenju. Zgodba spremlja njuno soočanje z izzivi in ljubeznijo, ki jo drug drugemu izkazujeta, ob tem pa poudarja sporočilo, da si lahko po temni preteklosti ustvarimo svetlo prihodnost. Avtorica mojstrsko oriše, kako realne so te situacije, v katerih preteklost ni preprosto pozabljena.

Lili Bloom, ki se končno uspešno loči in se poskuša z Rylom dogovoriti o skupnem starševstvu, nepričakovano sreča svojo prvo ljubezen, toplega in zanesljivega Atlasa Corrigana. Knjiga predstavlja razvoj ljubezenskega odnosa med Lili in Atlasom, ki sta se v preteklosti že poznala. Zdaj ko imata oba možnost za novo življenje, se skozi zgodbo zares povežeta in začneta graditi skupno prihodnost. Pripoved se tako osredotoča na njuno globoko ljubezen in odločenost, da drug drugega podpirata ter premagata težave, ki so pred njima. Tokrat ima priložnost, da ljubezen doživi brez bolečin preteklosti, a ju vseeno preganjajo stare rane in zapleteni odnosi, ki se jim ne moreta izogniti. Avtorica skozi lik Ryla prepričljivo prikaže njegove manipulativne lastnosti in ga ves čas ohranja v vlogi osebe, ki kljub razhodu vpliva na Lili. Avtorica na ta način poudari dejstvo, da se osebe, ki zlorabljajo svoje bližnje, redko spremenijo, in prikaže nujnost prekinitve toksičnih ciklov. Pomemben del zgodbe so tudi stranski liki, kot sta Theo in Josh, ki prinesejo lahkotnost in dodatno globino pripovedi. Njuni osebnosti se ti preprosto vtisnejo v srce in bogatijo zgodbo, saj predstavljajo podporno mrežo in prinašajo nove perspektive.

Začne se z nama je navdihujoča zgodba, ki raziskuje moč ljubezni, ponovnega zaupanja in odločnosti, da ne ponovimo preteklih napak. Knjiga, ki daje upanje in spodbudi, da si upamo začeti znova – z več ljubezni in manj strahu.

Mostovi vseh realnosti

Mostovi vseh realnosti, knjižni prvenec Maše Mlinarič iz Hrastnika, je napeta kombinacija eksistencialnega romana in psihološke kriminalke, postavljene v London, kjer bralci spremljamo glavno junakinjo Julianne Norrison, mlado arhitektko in ljubiteljsko pisateljico, katere življenje se znajde na mrtvi točki. Pred kratkim jo je zapustil fant, za katerega je bila vedno prepričana, da je tisti “pravi” moški, od znotraj jo gloda ustvarjalna kriza, pod prisilo najboljše prijateljice obiskuje psihiatra, do katerega je močno nezaupljiva, povrhu tega pa se mora v službi ves čas dokazovati pred zadirčno šefinjo in narcisoidnimi sodelavci. To pa še ni vse; po spletu nesrečnih okoliščin se zaplete v preiskavo umora vplivnega londončana, ki ji je tik pred smrtjo preko elektronske pošte poslal kodirano sporočilo, ki bi lahko predstavljal ključ do identitete morilca.

Mostovi vseh realnost je knjiga, ki razvaja z bogatim besednim zakladom, izvirno simboliko, presunljivim čutom za detajle in fascinantno psihološko analizo junakinje, ki si tako kot večina predstavnikov mlajše generacije zastavlja pomembno vprašanje; ali so sanje v zunanjem svetu dovoljene ali pa so naša življenja zreducirana na rutinski boj za preživetje? In navkljub zapletu, ki pritiče klasičnim kriminalkam, je roman v prvi vrsti iskrena, čustvena in ponekod cinično zabavna pripoved o odraščanju, kjer preiskava umora igra vlogo še ene stopničke, po kateri se glavna junakinja vzpenja do višjega cilja, s tem pa spoznava tako sebe kot tudi svet, ki jo obkroža.

Marsovske kronike

Marsovske kronike je pripoved o ameriški kolonizaciji Marsa, v kateri avtor Ray Bradbury v ospredje ne postavlja toliko znanstveno-tehničnih vidikov osvajanja Marsa, pač pa ga zanimajo predvsem humanistične, etične in psihološke razsežnosti srečanja dveh civilizacij. Dogajanje se časovno razteza od januarja 1999 do oktobra 2026, delo je v originalu prvič izšlo leta 1950. Kratka poglavja so povezana v zaključeno pripoved, v kateri lahko zaznamo tri večje vsebinske sklope: življenje staroselcev (Marsovcev) na Marsu, prva osvajanja in poselitev Marsa in vojna na Zemlji in življenje po njej. Nekatera poglavja so sprva bila objavljena kot kratke zgodbe v različnih literarnih revijah, pozneje jih je Bradbury dopolnil v daljšo zaključeno pripoved. Delo je prispodoba ameriškega kolonializma in kritika ameriške družbe, predvsem odnosa do staroselcev in njihove kulture, pa tudi rasizma, kulture neusmiljenega kapitalizma in oboroževalne tekme. Ob tem se Bradbury ustavi ob številnih splošnih človeških vrednotah: odnos človeka do narave, kulturne dediščine, ob vprašanju moči posameznika, hierarhije odnosov med ljudmi, dojemanja smrti, navezanosti na dom, ob prebolevanju izgube, občutku krivde, sposobnosti usmiljenja in odpuščanja, odnosu do oddaljenih vojn in grožnji vojne z atomskimi bombami  … Seveda ima pri avtorju Fahrenheita 451 tudi tokrat posebno mesto literatura: v Marsovskih kronikah je veliko medbesedilnosti, najbolj očitna je v poglavju Hiša Usher 2, kjer Bradbury uprizori obračun med ljubitelji literature in požigalci knjig. Bradbury se ob Marsovcih ne ustavlja toliko ob njihovi stopnji tehnološke razvitosti, pač pa jim pripisuje drugačne lastnosti njihove zavesti: telepatija in empatija sta samoumevni, sposobni so spreminjanja identitete in pojavnosti, lastništvo in materialno bogastvo jim nista prioriteta. Kljub temu, da beremo znanstveno fantastiko, se v pripovedi pojavljajo elementi različnih žanrov: besedila večkrat ustvarjajo skoraj lirično atmosfero z opisi pokrajine, z močnimi podtoni nostalgičnosti v spominih na bivanje na Zemlji ali ob odhodu z Zemlje, opisi bojev in zasledovanj na Marsu prikličejo v spomin spopade med kavbojci in indijanci v skalnato peščenih pokrajinah s pridihom vesterna, prisotni so elementi grozljivke (npr. v že omenjeni Hiši Usher 2) … Delo je zelo bogato, tako po svoji sporočilnosti kot po umetniški vrednosti, hkrati je z grožnjo vojne z atomskimi bombami in razmišljanjih o razvoju civilizacije na Zemlji in njenih vrednotah kljub svoji starosti zelo aktualno, zato lahko pritegne k branju zelo različne sodobne bralce.

Leta 1997 je v originalu izšla druga verzija dela – zaradi bližine leta 1999 so v tej verziji vsi dogodki prestavljeni 31 let pozneje (torej med leta 2032 in 2057), dodanih je nekaj poglavij. V slovenščini je delo izšlo prvič leta 1980, drugič leta 2005, obakrat v prevodu Alojza Kodreta in pri Tehniški založbi Slovenije, vendar pa gre le za dva izida prve originalne izdaje. Originalna (dopolnjena in za 31 let v prihodnost prestavljena) druga izdaja v slovenščino še ni bila prevedena.

Zamalek : roman o kismetu in posthumnem življenju

Srbsko-portugalski pisatelj Dejan Tiago Stanković je avtor treh romanov – prvi, Estoril, je bil preveden v velike svetovne jezike ter nagrajen tako v Srbiji kot Veliki Britaniji, kjer je nekaj časa živel, in je bil na Portugalskem uvrščen celo med šolsko čtivo; za drugega, Zamalek, je avtor prejel Nagrado Evropske unije; kot zadnjega pa je izdal še roman o Lisboni, v kateri je živel zadnjih svojih sedemindvajset let, z naslovom Odakle sam bila, više nisam. V slovenskih knjižnicah sta prvi in zadnji dostopna v srbskem jeziku, roman Zamalek pa je v svoji dopolnjeni in predelani različici bralcem sedaj dostopen tudi v slovenščini. Veščine pisateljstva je Dejan Tiago Stanković, po izobrazbi sicer arhitekt, osvajal preko prevajanja literarnih del iz srbščine v portugalščino in obratno, sam pa se je kot literat predstavil relativno pozno, šele po svojih štiridesetih.

Zamalek je elitna četrt, ki so jo pričeli graditi konec 19. stoletja na podolgovatem otoku Gezira, ležečem sredi Nila v egiptovskem mestu Kairo, in je dolgo veljal za najimenitnejši del mesta, pozidan z impresivnimi kolonialnimi vilami, kasneje predelanimi v ambasadorske rezidence ali stanovanjske hiše, ki so jih v veliki meri naseljevali predvsem situirani tujci, zrasle pa so v tej četrti tudi številne butične prodajalne in starinarnice. Tjakaj se je pri svojih štiriintridesetih leta 1972 priselila Erna, osrednja pripovedovalka zgodbe, sledeč možu in njegovim poslovnim premestitvam, in se skušala v egiptovski način življenja kar najbolje vklopiti in ga spoznati. Kaj kmalu po prihodu je njeno zanimanje vzbudila lična starinarnica in jo pritegnila k vstopu, kjer jo je sprejel takratni lastnik Kosta, impozanten in karizmatičen, s katerim sta se, še posebej, ko sta ugotovila, da se korenine obeh prepletajo po tleh nekdanje jugoslovanske republike, še posebej vzljubila. Kosta je postal njen mentor in učitelj v mnogih pogledih, sama pa ga je vzljubila kot očeta.

V pripovedi, ki sprva deluje zapisana kot v obliki nekakšnih bodisi dnevniških bodisi pojasnjevalnih zaznamkov, nam pisatelj skozi zgodbo Erne in Koste kot osrednjih literarnih oseb prikaže živopisan svet tamkajšnjih ljudi, odnosov med njimi in njihovih običajev, pogojevanih s tradicionalno zapovedanimi oblikami ravnanj, ob tem pa sprotno pojasnjevan tudi z opisi pomenov številnih arabskih besed, običajev in islamskih zapovedi. Ob branju romana spoznamo temeljne vidike arabske družbene pogojenosti, njihovih moralnih načel, izhajajočih iz Korana, socialnih razlik med sloji in medosebnih pravil obnašanja. Prikazane so oblike moči, v tamkajšnji družbi izrazito pogojevane s finančnim blagostanjem in povezane z veliko skrbnostjo glede ohranjanja časti in ugleda. Preko pripovedi spoznamo tudi številne oblike tamkajšnjega suženjstva, pa tudi v arabskem oz. islamskem okolju manjvredno situacijo žensk in njihovih usod. Veliko izvemo o egiptovskih artefaktih, tu in tam pa je v zgodbo vpeto tudi kakšno pojasnilo glede političnih prevratov, ki so se dogajali v Egiptu.

Erna kaj kmalu spozna, da Egipčan ne moreš kar tako postati, če sploh. Njihov svet je krčevito zaščitniško nedostopen in mednje težko vstopiš, če pa že ima kdo priložnost, da se jim približa, jih ne bo zmogel nikoli docela razumeti, ali pač nadvse stežka, predvsem zaradi številnih nenapisanih, skrajno subtilnih pravil obnašanja, ki veljajo med njimi in s katerimi merijo in določajo vrednost drug drugega ter odnose med seboj. Te kompleksnosti se zavedajo tudi sami in po temeljnih izkušnjah, s katerimi se Erna nekje v zadnji tretjini pripovedi od blizu sooči s kompleksnimi oblikami njihove socialne dinamike, tudi sama še kako dobro spozna, da nikoli ne smeš dovoliti, da te povlečejo v težave, ki se te nič ne tičejo, tega se moraš, še posebej v egiptovski družbi, nadvse skrbno izogibati.

Ampak na koncu se kljub truplu, ki se pojavi in s katerim se Erna zaplete kot odgovorna za repatriacijo pokojnika, po vseh tragikomičnih zapletih, ki se zvrstijo, vsaj zanjo vse srečno konča. Ne pa tudi za vse ostale, ki jih srečujemo skozi zgodbo.

Čudovit roman, primeren za vse tipe bralcev, poln eksotike in uvidov v drugačen načina bivanja, ki ga lahko Zahodnjaki praviloma spremljamo zgolj kot tihi opazovalci.

 

Prod

Barbara Cerar je slovenska igralka, od leta 2003 članica SNG Drama, kjer ima status prvakinje. Ustvarila je dolgo vrsto dramskih likov, poznamo jo tudi iz celovečernih filmov in televizijskih serij. Za svoje delo je prejela več nagrad. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT. Pred kratkim se je podala na pot literarnega ustvarjanja in leta 2023 je izšel njen knjižni prvenec Pretežno jasno.

V letošnjem letu je založba Miš izdala drugi roman Cerarjeve z naslovom Prod. V tej knjigi avtorica prepleta tri zgodbe. Pripoved o Torvaldu in prebivalcih fantazijskega mesta Lepp z mističnimi in pravljičnimi elementi spominja na pravljico. V mesto Lepp reka neprestano naplavlja prišleke, begunce iz sosednjega mesta, ki mu vlada krut vladar. Prebivalci Leppa jih lepo sprejmejo in poskrbijo zanje. Tudi Torvald na svoji osamljeni kmetiji sprejme mater in hčer. A kot reka daje, tako tudi jemlje – vodo, hrano, odrešitev in življenje.

Druga zgodba se dogaja v našem času in naši resničnosti. V njej spremljamo žensko, ki prenavlja hišo, v kateri je preživela otroštvo. Ob tem odkriva predmete, fotografije in kose pohištva, ki v njej zbujajo spomine na dogodke iz preteklosti in prednjo postavljajo prizore iz njenega otroštva.

Med obema pripovedma teče reka, ki ima kot nema priča minulih in prihodnjih življenj ter osebnih in kolektivnih pretresov in stisk svoj spomin in bralcu pripoveduje, kaj je videla. Z njeno pomočjo lahko najdemo vzporednice med obema zgodbama, povezane z občečloveškimi temami in brezčasnostjo človeških odnosov, hrepenenj, želja in hotenj. Pripoved o reki, ki ločuje in združuje in kot vir življenja že tisočletja nosi usode ljudi in narave.

Bronaste sanje

Osrednja junakinja Faye se na začetku tretjega dela istoimenske serije ponovno pojavi s polno močjo na vrhu svojega podjetja Revenge, ki je združil istomisleče ali lahko bi rekli istotrpeče ženske. A kmalu jo obiščejo kriminalisti, ki so na mestu najdbe trupla Fayinega nekdanjega moža Jacka našli nov dokaz, kos nakita, ki Faye neizpodbitno povezuje z umorom. Tako se Faye, vedno urejena, nesramno bogata zagovornica ženskih pravic v svetu znajde za krutimi zidovi zapora, kjer med ženskami vlada grobost, nesoglasja, a tudi prijateljstvo in celo ljubezen. Tukaj njen položaj v zunanjem svetu nima pomena. Faye se je tekom serije že večkrat izkazala kot mojstrica načrtovanja in tudi v zaporu ničesar ne prepušča naključju. Zaveda se, da lovke njenega očeta segajo kamorkoli, celo do njene zaporniške celice. Morda je celo zaradi njega zaprta… In lahko se zgodi, da bo tukaj zaradi njega tudi umorjena. Z mislijo na svojo hčer, ki jo je razglasila za mrtvo, da bi jo zavarovala, pobegne iz zapora in s pomočjo prijateljic ostane varno skrita. A njen cilj ni ostati nekje v kleti vse življenje. Ona želi uničiti svojega očeta, preden on uniči njo, njeno hčer in njeno mamo. Ji lahko uspe? Brez dodatnih žrtev? Priljubljena švedska avtorica se s serijo Faye predstavlja z nekoliko bolj blagim, manj intenzivnim kriminalnim dogajanjem, ki ga začini z ljubeznijo in mestoma erotiko.

Resnica o Verity

Knjiga Resnica o Verity pripoveduje zgodbo o Lowen Ashleigh, pisateljici, ki se znajde v finančni stiski. Ko prejme ponudbo, da dokonča uspešno kriminalno knjižno serijo slavne pisateljice Verity Crawford, ki se zaradi posledic prometne nesreče ne more več posvetiti pisanju, se zdi, da je dobila življenjsko priložnost. Verityjin mož Jeremy jo povabi v svoj dom, kjer naj bi pregledala zapiske in osnutke, da bi lahko nadaljevala serijo. Vendar pa Lowen v neredu Verityjine pisarne naleti na neobjavljeno avtobiografijo, ki razkrije grozljive skrivnosti, za katere Verity nikoli ni nameravala, da bi prišle na plano. Med intimnimi spomini zakona pa se vrstijo šokantna priznanja, med katerimi je tudi Verityjin opis dneva, ko je umrla njena hči. Lowen se odloči rokopis obdržati zase, saj ve, da bi njegova vsebina uničila Jeremyja, ki že tako žaluje. Ko pa se med Lowen in Jeremyjem začnejo razvijati čustva, se Lowen zave, da bi razkritje teh šokantnih skrivnosti lahko vplivalo na Jeremyjevo zvestobo do Verity. Ob razkritju resnice tako tvega vse – ljubezen, zaupanje in nedolžnost družine Crawford.

Knjiga Resnica o Verity je tako edinstvena in popolnoma pretresljiva. Vsekakor ni običajna romanca Colleen Hoover, zato se bralcu, ki pozna dela avtorice, ob branju poraja vprašanje, kako se je avtorica sploh domislila te mračne in zapletene zgodbe. V zgodbi se prav tako prepleta ljubezenska zgodba, vendar je predvsem srhljiv triler.

Je izredno berljiva knjiga, ki jo je skoraj nemogoče odložiti, dokler je ne preberete do konca. A hkrati gre za knjigo, ki je res grozljiva in moreča.

Sanjska novela

Sanjska novela iz leta 1926 je eno najbolj znanih del avstrijskega avtorja, predstavnika dunajske moderne Arthurja Schnitzlerja. V njej spremljamo Fridolina in Albertino, ki imata na videz harmoničen zakon in srečno življenje. Fridolin je zdravnik, ki večino svojega časa preživi na kliniki, Albertina pa skrbi za njuno šestletno hčer. A vse kaže, da njuno življenje le ni tako izpolnjeno, kot se zdi na prvi pogled. Neke noči si zaupata, kako sta na počitnicah na Danskem skoraj prevarala drug drugega. Čeprav je ostalo zgolj pri želji, pa njuna iskrenost sproži verigo dogodkov, zaradi katerih se še bolj odtujita. Fridolin se odloči, da bo ženo prevaral, Albertina pa ima tisto noč erotične sanje, v katerih spi z drugim moškim. Ko sanje zaupa možu, se ji ta iz ljubosumja sklene maščevati. Po še eni noči klatenja po Dunaju in iskrenem pogovoru naslednje jutro, v katerem se ženi zaupa in ji poroča o vsem, kar se mu je zgodilo, se zdi, da sta se zakonca spet zbližala – oziroma si najbrž še nikoli nista bila tako blizu.

Dogajanje v noveli je postavljeno na Dunaj in s Fridolinovo aktivnostjo in Albertinino pasivnostjo – Fridolin svoje erotične fantazije izživi oziroma jih vsaj želi izživeti v resničnosti, medtem ko je Albertini to “dovoljeno” samo v sanjah – slika meščansko družbo in razgalja njeno dvojno moralo. Besedilo je polno simbolike in ves čas prehaja med sanjami in resničnostjo oziroma briše mejo med njimi – Schnitzler je navdih za zgodbo našel pri Freudu oziroma njegovi Interpretaciji sanj. Poleg erotike se kot druga velika tema novele pojavlja smrt, saj se Fridolin kar naprej srečuje z njo. Novela, v kateri avtor spretno stopnjuje napetost, je delno zapisana v notranjem monologu, ki nam odpira vrata v Fridolinove misli in čustva. Služila je kot predloga za več filmov, najbolj znan med njimi je gotovo film Široko odprte oči režiserja Stanleyja Kubricka.

Pomlad

Pomlad je drugi roman pisateljice Ali Smith iz cikla Letnih časov, preveden v slovenski jezik. Avtorica nas v svojem zanimivem pripovednem slogu polnem iskrivosti, umetniških in literarnih referenc ter besednih iger zaplete v mreže sedanjosti in preteklosti. Ustvari mozaik osebnih zgodb ljudi z družbeno in politično situacijo v deželi in nam pretanjeno nastavi ogledalo današnjega časa.

Knjiga je odziv na sedanjost, na težave in odnose ljudi, držav in institucij, ki na stranskem tiru puščajo stiske beguncev in priseljencev. Obregne se na posledice Brexita v Veliki Britaniji, na razdvojenost in naraščajočo sovraštvo med ljudmi, podnebne spremembe in vstopa sodobnih tehnologij v naša življenja. V knjigi prepleta usode ljudi, kot so ostareli filmski režiser Richard Leas, s svojo osebno zgodbo ob izgubi dolgoletne prijateljice Paddy, paznica v centru za pridržanje migrantov Britt, ter deklica Florence, ki s svojim optimizmom ter neustrašnostjo vzpodbuja ljudi k dobrim dejanjem. Deklica Florence na široko odpre vrata upanju, pomladi. In pomlad s svojo svetlobo, zelenim pridihom in z živobarvno kopreno zagrne skrbi. Vzkali novo življenje, upanje na boljšo prihodnost.

Knjiga nam ponuja svojevrsten bralni užitek miselnega potapljanja v svet Ali Smith, kjer ob ponovnem branju odkrivamo nove razsežnosti pronicljivega razmišljanja avtorice.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×