skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Izkrivljeni kroni : druga knjiga dueta Pastirski kralj

Izkrivljeni kroni je drugi in zaključni del fantazijske duologije Pastirski kralj. Roman prepleta elemente temačne fantazije, romantike in skrivnosti ter ga zaznamuje izrazito gotsko vzdušje. Pripoved se skozi različne perspektive razvija okoli Elspeth Trdoleska, Ravyna Tise in Elma Breka, ter kraljestva Zmotje, ki ga ogroža skrivnostna magija megle.
Elspeth je ujeta v Morinem umu, medtem ko je Mora, nekdanji Pastirski kralj, prevzel nadzor nad njenim telesom. Ravyn s svojimi zavezniki medtem išče zadnjo in najpomembnejšo od dvanajstih kart Usode – Dvojno jelšo. Ta karta je ključna za razrešitev prekletstva in ozdravitve okužitve, ki vodi do izrojevanja. Njeno iskanje jih vodi v nevarni, z meglo obdani gozd, kjer se prepletajo starodavna magija, skrivnosti in sledi preteklosti Pastirskega kralja.
Ena največjih odlik romana je nedvomno njegov svet. Zmotje je namreč svet, v katerem je narava tesno povezana z magijo. Posebej zanimiv je gozd, zavit v meglo, ter drevesa, ki delujejo kot živa bitja. Njihovo šepetanje pa nakazuje, da narava skriva lastne skrivnosti in spomin. Pomembno mesto v zgodbi imajo tudi karte Usode. Gre za dvanajst magičnih kart, ki jih je ustvaril Kralj pastir. Iskanje zadnje karte, Dvojne jelše predstavlja osrednjo nit zgodbe in postopoma razkriva več o izvoru magije ter preteklosti sveta. Ravno pri kartah se pokaže ena zanimivejših značilnosti romana, namreč magija ni predstavljena kot nekaj popolnoma nadzorovanega, temveč kot sila, ki ima svojo ceno in lahko pomembno vpliva na človekovo identiteto in usodo.
Ob zgodbi Elspeth in Ravyna, ki se zaradi širšega dogajanja nekoliko umakneta v ozadje, več prostora v zgodbi dobita Elm in Ione. Njuna zgodba razširi pripovedni okvir ter se poveže z osrednjim iskanjem in razkrivanjem skrivnosti zaznamovanega kraljestva Zmotje.

V zadnjem trenutku : zgodbe o ženskah in moških

Zbirka treh kratkih zgodb večkrat nagrajene irske pisateljice Claire Keegan nam predstavi tri življenja, ki se na prvi pogled zdijo popolnoma običajna. V prvi zgodbi V zadnjem trenutku sledimo Cathalu, pisarniškem delavcu v Dublinu, ki na petek popoldne zapusti svoje delovno mesto in se odpravi z avtobusom domov. Na videz navaden, nič kaj zanimiv vikend pravzaprav pove zgodbo o odnosu moškega do ženske, o neuspeli zaroki med Ircem in Francozinjo, o posledicah naših dejanj in vzorcih vedenja, ki se oblikujejo že v otroštvu in se jih niti ne zavedamo, dokler za spremembe ni že prepozno.

V drugi zgodbi Počasna, boleča smrt se protagonistka na svoj devetintrideseti rojstni dan odpravi na otok Achill v hišo Heinricha Bölla, ki služi kot rezidenca za pisanje in ustvarjanje. Neimenovana protagonistka želi delati, pisati, vendar jo že prvi dan zmoti neznanec, bivši profesor književnosti, ki bi si želel ogledati hišo. Med nerodnim, neprijetnim pogovorom ob sveže pečeni torti lahko čutimo napetost, očitanje, krivdo in zavist, izbruh jeze med dvema neznancema, ki pri pisateljici takrat, ko je zopet sama v hiši, sprožijo val navdiha za njeno novo zgodbo.

Leta 1999 je Claire Keegan izdala svojo prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Antarktika (Antarctica), s katero je nemudoma požela slavo in prejela številne nagrade. Naslovno zgodbo lahko zdaj prvič preberemo v slovenščini kot zadnjo v pričujoči zbirki. Srečno poročena ženska in mati dveh otrok želi izkusiti, kako bi bilo spati z neznanim moškim. Tik pred božičem se odloči, da bo to tudi storila. Neznanec, ki ga sreča v baru, je do nje pozoren, navdaja jo z občutkom neobičajne sproščenosti, dokler se tik pred odhodom domov njeno kratko razmerje ne zasuče in jo ponese v nevaren, posesiven odnos.

Mojstrica kratkih zgodb, Clair Keegan, slovi po enostavnem slogu pisanja, ki je feminističen, političen, družbenokritičen. Virtuoznost avtoričinega pisanja je v skromnem naboru besed, ki tvorijo izpiljene in do potankosti načrtovane odstavke. Njeni liki so navadni ljudje, vpeti v svoje vsakdanje življenje. Ravno iz teh vsakdanjostih pa avtorica odpre tematiko strahu, izgube, samote, ljubezni, sočutja, vsega kar je med ljudmi neizrečenega. Lahko bi rekli, da v svojem pisanju drži napetost brez drame. Za svoja dela je bila nominirana za nagrado Booker, prejela je Orwellovo nagrado za najboljše politično besedilo, kratko zgodbo Rejenka (Foster) pa je The Times uvrstil med najboljših 50 romanov 21. stoletja, po njej je nastal za oskarja nominiran irski film Tiho dekle (The Quiet Girl).

Ženska v črnem

Ženska v črnem velja za najbolj znano delo britanske pisateljice Susan Hill, ki je bilo deležno dveh filmskih adaptacij leta 1989 in 2012 (v slednji je glavno odigral Daniel Radcliffe) in velja za eno od najboljših zgodb o duhovih vseh časov. Arthur Kipps je mlad in ambiciozen odvetnik iz Londona, ki je poslan v odročno podeželsko mesto Crythin, da bi uredil zapuščinske listine pred kratkim umrle vdove Alice Drablow. Ženska je med lokalnim prebivalstvom veljala za samotarko in čudakinjo, ki je večino dni preživela v svoji zanemarjeni hiši Eel Marsh sredi močvirja, okoli vdove pa se je tudi spletla zgodba o prikazi skrivnostne ženske v črnem, ki naj bi strašila po mestu. Kipps omenjeno prikazen prvič zagleda na vdovinem pogrebu, kasneje pa jo začenja videvati tudi na posestvo Eel Marsh, kamor se je Kipps prisiljen začasno preseliti, da bi lahko pregledal vse Alicine dokumente. Med bivanjem v veliki hiši je odvetnik priča številnim čudnim dogodkom, ki presegajo meje verjetnega in kmalu mu postane jasno, da se za famozno žensko v črnem in drugimi nadnaravnimi pojavi skriva grozljiva resnica o preteklosti domnevno zaklete hiše…

Gotska novela je upravičeno postavljena ob bok nekaterim najbolj znamenitim zgodbam o duhovih kot so Poejeva Propad hiše Usher in Jamesova Obrat vijaka. Hillova ob pomoči vzdušne temačne atmosfere in zanimivih likov ustvari kompleksno pripoved, ki je polna trenutkov čiste psihološke groze, visokega suspenza, subtilno vstavljenih nadnaravnih elementov ter katarzičnega zaključka, ki preseže okvirje tipične zgodbe o duhovih in postreže z ganljivo človeško tragedijo.

Rdeča kraljica

Rdeča kraljica je prvi del napete kriminalne trilogije španskega avtorja Juana Gómeza-Jurada, ki je obnorela svet in so jo že označili za največji španski založniški fenomen vseh časov.

V središču zgodbe je nenavadna in izjemno inteligentna Antonia Scott. Antonia ni policistka, kriminalistka ali forenzičarka, vendar ima izjemen dar za rekonstrukcijo zločinov. Njene sposobnosti so jo nekoč pripeljale v skrivni evropski projekt Rdeča kraljica, namenjen reševanju najzahtevnejših in najobčutljivejših primerov. Toda po osebni tragediji se je zaprla v svoje madridsko stanovanje in se odmaknila od sveta.

Nato v njeno življenje vstopi Jon Gutiérrez, suspendirani policijski inšpektor iz Bilbaa, ki se je znašel v resnih težavah. Njegova naloga je preprosta le na videz: Antonio mora prepričati, naj se vrne k delu. Ko odkrijejo truplo desetletnega dečka iz premožne družine, ob tem pa ugrabijo mlado dedinjo enega najbogatejših ljudi na svetu, se začne preiskava, v kateri nič ni tako, kot se zdi.

Antonia in Jon sta nenavaden, vendar izjemno učinkovit preiskovalni dvojec. Njuna različnost prinaša tudi humor, medtem ko ju primer vodi skozi svet bogastva, skrivnosti, manipulacij in brezobzirnih zločinov. Kratka poglavja, številni preobrati in hitro stopnjevanje napetosti ustvarjajo roman, ki bralca neusmiljeno vleče naprej.

Rdeča kraljica je kombinacija psihološkega trilerja, kriminalke in skrivnostne zarote – predvsem pa zgodba o dveh poškodovanih ljudeh, ki se morata naučiti zaupati drug drugemu, če želita preživeti igro, v kateri imajo nasprotniki vedno korak prednosti.

Juan Gómez-Jurado (1977) je španski pisatelj, rojen v Madridu, ki je svetovno slavo dosegel leta 2018 z izidom prvega dela trilogije Rdeča kraljica. V trilogiji ji sledita romana Črna volkulja in Beli kralj. Njegova dela so prevedli v več kot 40 državah po svetu.

Kala

Kala je bila 15-letno dekle, ki je leta 2003 po katastrofalni zabavi izginila brez sledu. O svojih starših ni vedela ničesar, živela pa je z babico. V najstniških letih je bila del nerazdružljive skupine prijateljev, ki so jo sestavljali Kala, Joe, Helen, Aidan, Mush in Aoife. Petnajst let pozneje se trije izmed njih znova srečajo v domačem kraju, kjer jih dohiti preteklost, povezana s Kalinim izginotjem.

Roman se odvija na Irskem, v turističnem mestu Kinlough na zahodni obali. V dneh njihovega srečanja v Kinloughu odkrijejo lobanjo s polaroidno fotografijo, kmalu za tem pa izgineta še dve najstnici. S tem se ponovno odpre vprašanje Kalinega še vedno nerazrešenega primera.

V romanu se prepletata sedanjost in preteklost, zgodbo pa spremljamo skozi oči treh pripovedovalcev. Dogajanje razkrivajo Helen, Joe in Mush, ki vsi živijo s posledicami Kalinega izginotja. Roman se začne nekoliko počasneje, nato pa se napetost stopnjuje do končnega razpleta. Preteklost in sedanjost se dopolnjujeta ter skupaj razkrivata resnico o tem, kaj se je zgodilo s Kalo, pa tudi ozadje likov in dogodkov.

Vzdušje v romanu je občasno temačno in nekoliko strašljivo. Zgodba vsebuje tudi nekaj bolj nasilnih in šokantnih prizorov.

Colin Walsh je irski pisatelj, ki živi v Belgiji in je prejemnik več literarnih nagrad za svoje kratke zgodbe. Kala je njegov romaneskni prvenec, ki je leta 2023 prejel nagrado Sunday Independent Newcomer of the Year v okviru Irish Book Awards.

Meglovni rod. [Knj. 1], Zadnji imperij

Meglovni rod se odvija v svetu, v katerem so se pred tisočletjem dobre sile  spopadle z zlobnimi in izgubile. Odtlej je svet mračen, turoben, družba je strogo razslojena. Razkošje višjega sloja temelji na suženjskem delu tistih, ki so že tako dolgo zatirani, da je iskra upora pri večini že zdavnaj ugasnila.

Glavna junaka romana, polnega zapletov, preobratov in razburljivih akcijskih prizorov, sta Vin, mlada ulična tatica z zelo posebnimi sposobnostmi, in Kelsier, vodja skupine uporniških tatov. Grozote, ki jih je Kelsier preživel v kazenskem taborišču in krut vsakdan delavskega razreda, v njem razplamtita globoko sovraštvo do gospodarjev nad življenjem in smrtjo. Čuti, da je njihov čas minil in se odloči za nepredstavljivo. Kljub popolni premoči oblasti bo, skupaj z izjemno Vin, tvegal svoje življenje in naredil vse, da strmoglavi vladarja in osvobodi ljudstvo.

Nekatere od stvari, ki jih bralci fantastične literature najbolj cenimo, so izdelani, prepričljivi fantastični svetovi, kompleksni literarni junaki in napeta zgodba, ki ima tematsko globino. Ker to odlikuje tudi delo Brandona Sandersona ni nenavadno, da imajo njegovi romani milijone oboževalcev po vsem svetu. Meglovni rod je odlična izhodiščna točka za potop v fantazijski univerzum ameriškega velikana fantastike.

Labirint

Kate Mosse je ugledna britanska pisateljica poznana tudi kot soustanoviteljica prestižne mednarodne nagrade Women’s Prize for Fiction.

Njen pisateljski slog odlikujejo izjemna zgodovinska natančnost, gotsko vzdušje in mojstrsko prepletanje preteklosti s sedanjostjo.

Ljubezen do zgodovine in mistične pokrajine južne Francije, kjer preživlja velik del svojega časa, je navdihnila njeno slavno trilogijo Languedoc.

Prav njen prvi del, Labirint, ji je prinesel prestižno nagrado British Book Awards ter prevode v skoraj štirideset jezikov.

Ker trilogijo povezuje predvsem geografsko območje in ne zgodba ali časovno obdobje, lahko Labirint berete povsem samostojno. V slovenščino je bil preveden še drugi del z naslovom Grobnica. Tretji del, Citadela, pa je dostopen samo v izvirniku.

Roman Labirint je vrhunsko zastavljen zgodovinsko-arheološki triler, ki nakazuje, da čas ni premica, temveč spirala, kjer preteklost in sedanjost nista ločeni. Skozi vzorec labirinta se usoda Alaïs iz leta 1209 preplete z usodo Alice iz leta 2005.

Bralca dvojna časovna linija nemudoma posrka v osrčje starodavnih skrivnosti in nevarnih zarot. Zgodba se razpira skozi usodi dveh mladih, močnih žensk, ki ju loči osem stoletij, povezuje pa ju nevidna vez in mistična pokrajina v okolici Carcassonna.

Na predvečer krvavega albižanskega križarskega pohoda, s katerim želi katoliška cerkev uničiti katarje, Alaïs od očeta v varovanje prejme skrivnostno knjigo.

Ta vsebuje šifre in simbole, ki skrivajo pot do resnične narave svetega grala. Alaïs se znajde sredi grajskih intrig, izdajstev in grozečega vojnega opustošenja, odločena, da skrivnost zaščiti pred tistimi, ki bi jo zlorabili za oblast.

V sedanjem času pa Alice kot prostovoljka sodeluje pri arheoloških izkopavanjih v Pirenejih in med raziskovanjem odročne gorske jame naključno naleti na prstan z motivom labirinta. Ko ji začnejo streči po življenju, Alice hitro ugotovi, da prstan skriva veliko več kot le zgodovinsko vrednost.

Kate Mosse je ustvarila izjemno dinamičen in napet roman, ki spretno krmari med krutim, a fascinantnim srednjim vekom ter sodobnim trilerjem v slogu Da Vincijeve šifre. Avtoričino večletno terensko raziskovanje se močno pozna v bogatih opisih okcitanske kulture, zdravilnih zelišč, srednjeveškega vojskovanja in verske mistike.

Labirint je idealno branje za vse, ki obožujejo napete zgodovinske uganke, starodavne šifre, močne ženske like in zgodbe, ki jih poganja ljubezen.

Pustolovščina, ki jo boste začeli pogrešati že pred zadnjo stranjo.

Svet ledu in ognja : še nezapisana zgodovina Zahodnjega in Igre prestolov

Kako se je začela zgodba o Zahodnjem, na katerem se je izpela pesem ognja in ledu? Kdo so bogovi, ki jih častijo Jon Sneg, Tyrion Lannister in gospa Melisandre? Kakšno je zgledalo življenje zmajev v stari Valyriji? Zgodovina sveta priljubljenih likov, ki se jih oboževalci Georga R.R. Martina ne morejo nasititi, in ki je delno že bila razkrita v uspešnicah Vitez sedmih kraljestev ter Zmajeva hiša.

Natančen popis kronologije in likov znova potrjuje, da Martinova domišljija ne pozna meja, in da je ustvari več kot zgolj priljubljeno fantazijsko serijo, temveč nov svet, ki suvereno stoji sam zase. Svet, ki je v delu Svet ledu in ognja obogaten s čudovitimi ilustracijami kar 27 ilustratorjev, ki so še dodatno vdihnili življenje v opisane like.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Prekletstvo krvi in kamna

Po napetem zaključku prvega dela Usoda gneva in ognja se Romeria znajde pred še težjimi preizkušnjami. Resnica o njenem izvoru, skrivnostni moči in njeni vlogi v usodi kraljestev začne dobivati jasnejše obrise, hkrati pa razkritja porajajo nova vprašanja. Politična zavezništva se majejo, stare zamere znova privrejo na dan, vse večjo moč pa dobivajo tudi sile, ki želijo izkoristiti starodavno magijo za svoje cilje.

Romeria in kralj Zander sta prisiljena sodelovati kljub številnim dvomom in skrivnostim, ki ju še vedno ločujejo. Njun odnos se poglablja, vendar ga nenehno preizkušajo izdaje, težke odločitve in odgovornost do ljudi, ki so odvisni od njunih dejanj. Medtem ko se meje med prijatelji in sovražniki vse bolj brišejo, postaja jasno, da bo boj za prihodnost kraljestev zahteval veliko žrtev, tudi osebnih.

K. A. Tucker v drugem delu serije razširi fantazijski svet, predstavi nova ljudstva, zgodovinske povezave in mitološko ozadje ter spretno prepleta akcijo, romantiko in politične spletke. Zgodba je bolj kompleksna kot v prvem delu, saj se manj opira na uvajanje sveta in več prostora nameni razvoju likov, njihovim medsebojnim odnosom in razkrivanju skrivnosti, ki so bile nakazane že v prvem delu.

Prekletstvo krvi in kamna uspešno nadaljuje serijo Usoda in plamen. Bralce bo pritegnil z napetim dogajanjem, nepričakovanimi preobrati ter čustveno dozorelimi junaki, hkrati pa pripravi tudi teren za še večje spopade, ki sledijo v naslednjih delih.

K. A. Tucker je priljubljena kanadska pisateljica, ki je zaslovela s sodobnimi romancami in kriminalkami, s tetralogijo Fate & Flame pa se je podala tudi v fantazijske vode.

Usoda gneva in ognja

Kanadska avtorica K. A. Tucker, znana predvsem po sodobnih ljubezenskih romanih, z romanom Usoda gneva in ognja odpira vrata v obsežno fantazijsko serijo, v kateri se prepletajo magija, politične spletke, starodavne prerokbe in romantična napetost. Prvi del serije predstavi Romerio, nekdanjo ulično tatico in izurjeno kradljivko draguljev, ki se po spletu nenavadnih okoliščin znajde v tujem svetu, ujetem med vojskujoča se kraljestva in prvinsko magijo. Še večji izziv predstavlja dejstvo, da se prebudi v telesu osovražene princese, ki jo vsi krivijo za smrt kraljevega para.

Da bi preživela, mora prikriti svojo pravo identiteto in sodelovati z novookronanim kraljem Zandrom, ki ji ne zaupa in jo obenem potrebuje pri razkrivanju nevarne zarote. Med njima se ob nenehnem nezaupanju in številnih preizkušnjah razvija zapleten odnos, medtem ko nad kraljestvom visi vse večja grožnja.

Roman odlikujejo dinamično dogajanje, dobro zasnovan fantazijski svet ter privlačna kombinacija akcije, romantike in dvornih spletk. Avtorica zgodbo gradi postopoma, z razkrivanjem skrivnosti in preobrati, ki bralca vodijo proti napetemu zaključku in obetajo nadaljevanje. Čeprav roman sledi nekaterim uveljavljenim motivom sodobne romantične fantastike – od prisilnega zavezništva do sovražnikov, ki se počasi zbližujejo – jih K. A. Tucker učinkovito preplete v berljivo in napeto pripoved.

Usoda gneva in ognja bo najbolj navdušila ljubitelje sodobne fantazijske romantike, ki uživajo v bogato zgrajenih svetovih, močnih junakinjah, počasnem razvoju ljubezenske zgodbe ter skrivnostih, ki segajo daleč preko usode posameznikov. Gre za obetaven začetek serije, ki bralca zlahka prepriča, da poseže tudi po naslednjem delu.

K. A. Tucker je priljubljena kanadska pisateljica, ki je zaslovela s sodobnimi romancami in kriminalkami, s tetralogijo Fate & Flame pa se je podala tudi v fantazijske vode.