skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Meglovni rod. [Knj. 1], Zadnji imperij

Meglovni rod se odvija v svetu, v katerem so se pred tisočletjem dobre sile  spopadle z zlobnimi in izgubile. Odtlej je svet mračen, turoben, družba je strogo razslojena. Razkošje višjega sloja temelji na suženjskem delu tistih, ki so že tako dolgo zatirani, da je iskra upora pri večini že zdavnaj ugasnila.

Glavna junaka romana, polnega zapletov, preobratov in razburljivih akcijskih prizorov, sta Vin, mlada ulična tatica z zelo posebnimi sposobnostmi, in Kelsier, vodja skupine uporniških tatov. Grozote, ki jih je Kelsier preživel v kazenskem taborišču in krut vsakdan delavskega razreda, v njem razplamtita globoko sovraštvo do gospodarjev nad življenjem in smrtjo. Čuti, da je njihov čas minil in se odloči za nepredstavljivo. Kljub popolni premoči oblasti bo, skupaj z izjemno Vin, tvegal svoje življenje in naredil vse, da strmoglavi vladarja in osvobodi ljudstvo.

Nekatere od stvari, ki jih bralci fantastične literature najbolj cenimo, so izdelani, prepričljivi fantastični svetovi, kompleksni literarni junaki in napeta zgodba, ki ima tematsko globino. Ker to odlikuje tudi delo Brandona Sandersona ni nenavadno, da imajo njegovi romani milijone oboževalcev po vsem svetu. Meglovni rod je odlična izhodiščna točka za potop v fantazijski univerzum ameriškega velikana fantastike.

Labirint

Kate Mosse je ugledna britanska pisateljica poznana tudi kot soustanoviteljica prestižne mednarodne nagrade Women’s Prize for Fiction.

Njen pisateljski slog odlikujejo izjemna zgodovinska natančnost, gotsko vzdušje in mojstrsko prepletanje preteklosti s sedanjostjo.

Ljubezen do zgodovine in mistične pokrajine južne Francije, kjer preživlja velik del svojega časa, je navdihnila njeno slavno trilogijo Languedoc.

Prav njen prvi del, Labirint, ji je prinesel prestižno nagrado British Book Awards ter prevode v skoraj štirideset jezikov.

Ker trilogijo povezuje predvsem geografsko območje in ne zgodba ali časovno obdobje, lahko Labirint berete povsem samostojno. V slovenščino je bil preveden še drugi del z naslovom Grobnica. Tretji del, Citadela, pa je dostopen samo v izvirniku.

Roman Labirint je vrhunsko zastavljen zgodovinsko-arheološki triler, ki nakazuje, da čas ni premica, temveč spirala, kjer preteklost in sedanjost nista ločeni. Skozi vzorec labirinta se usoda Alaïs iz leta 1209 preplete z usodo Alice iz leta 2005.

Bralca dvojna časovna linija nemudoma posrka v osrčje starodavnih skrivnosti in nevarnih zarot. Zgodba se razpira skozi usodi dveh mladih, močnih žensk, ki ju loči osem stoletij, povezuje pa ju nevidna vez in mistična pokrajina v okolici Carcassonna.

Na predvečer krvavega albižanskega križarskega pohoda, s katerim želi katoliška cerkev uničiti katarje, Alaïs od očeta v varovanje prejme skrivnostno knjigo.

Ta vsebuje šifre in simbole, ki skrivajo pot do resnične narave svetega grala. Alaïs se znajde sredi grajskih intrig, izdajstev in grozečega vojnega opustošenja, odločena, da skrivnost zaščiti pred tistimi, ki bi jo zlorabili za oblast.

V sedanjem času pa Alice kot prostovoljka sodeluje pri arheoloških izkopavanjih v Pirenejih in med raziskovanjem odročne gorske jame naključno naleti na prstan z motivom labirinta. Ko ji začnejo streči po življenju, Alice hitro ugotovi, da prstan skriva veliko več kot le zgodovinsko vrednost.

Kate Mosse je ustvarila izjemno dinamičen in napet roman, ki spretno krmari med krutim, a fascinantnim srednjim vekom ter sodobnim trilerjem v slogu Da Vincijeve šifre. Avtoričino večletno terensko raziskovanje se močno pozna v bogatih opisih okcitanske kulture, zdravilnih zelišč, srednjeveškega vojskovanja in verske mistike.

Labirint je idealno branje za vse, ki obožujejo napete zgodovinske uganke, starodavne šifre, močne ženske like in zgodbe, ki jih poganja ljubezen.

Pustolovščina, ki jo boste začeli pogrešati že pred zadnjo stranjo.

Svet ledu in ognja : še nezapisana zgodovina Zahodnjega in Igre prestolov

Kako se je začela zgodba o Zahodnjem, na katerem se je izpela pesem ognja in ledu? Kdo so bogovi, ki jih častijo Jon Sneg, Tyrion Lannister in gospa Melisandre? Kakšno je zgledalo življenje zmajev v stari Valyriji? Zgodovina sveta priljubljenih likov, ki se jih oboževalci Georga R.R. Martina ne morejo nasititi, in ki je delno že bila razkrita v uspešnicah Vitez sedmih kraljestev ter Zmajeva hiša.

Natančen popis kronologije in likov znova potrjuje, da Martinova domišljija ne pozna meja, in da je ustvari več kot zgolj priljubljeno fantazijsko serijo, temveč nov svet, ki suvereno stoji sam zase. Svet, ki je v delu Svet ledu in ognja obogaten s čudovitimi ilustracijami kar 27 ilustratorjev, ki so še dodatno vdihnili življenje v opisane like.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Prekletstvo krvi in kamna

Po napetem zaključku prvega dela Usoda gneva in ognja se Romeria znajde pred še težjimi preizkušnjami. Resnica o njenem izvoru, skrivnostni moči in njeni vlogi v usodi kraljestev začne dobivati jasnejše obrise, hkrati pa razkritja porajajo nova vprašanja. Politična zavezništva se majejo, stare zamere znova privrejo na dan, vse večjo moč pa dobivajo tudi sile, ki želijo izkoristiti starodavno magijo za svoje cilje.

Romeria in kralj Zander sta prisiljena sodelovati kljub številnim dvomom in skrivnostim, ki ju še vedno ločujejo. Njun odnos se poglablja, vendar ga nenehno preizkušajo izdaje, težke odločitve in odgovornost do ljudi, ki so odvisni od njunih dejanj. Medtem ko se meje med prijatelji in sovražniki vse bolj brišejo, postaja jasno, da bo boj za prihodnost kraljestev zahteval veliko žrtev, tudi osebnih.

K. A. Tucker v drugem delu serije razširi fantazijski svet, predstavi nova ljudstva, zgodovinske povezave in mitološko ozadje ter spretno prepleta akcijo, romantiko in politične spletke. Zgodba je bolj kompleksna kot v prvem delu, saj se manj opira na uvajanje sveta in več prostora nameni razvoju likov, njihovim medsebojnim odnosom in razkrivanju skrivnosti, ki so bile nakazane že v prvem delu.

Prekletstvo krvi in kamna uspešno nadaljuje serijo Usoda in plamen. Bralce bo pritegnil z napetim dogajanjem, nepričakovanimi preobrati ter čustveno dozorelimi junaki, hkrati pa pripravi tudi teren za še večje spopade, ki sledijo v naslednjih delih.

Usoda gneva in ognja

Kanadska avtorica K. A. Tucker, znana predvsem po sodobnih ljubezenskih romanih, z romanom Usoda gneva in ognja odpira vrata v obsežno fantazijsko serijo, v kateri se prepletajo magija, politične spletke, starodavne prerokbe in romantična napetost. Prvi del serije predstavi Romerio, nekdanjo ulično tatico in izurjeno kradljivko draguljev, ki se po spletu nenavadnih okoliščin znajde v tujem svetu, ujetem med vojskujoča se kraljestva in prvinsko magijo. Še večji izziv predstavlja dejstvo, da se prebudi v telesu osovražene princese, ki jo vsi krivijo za smrt kraljevega para.

Da bi preživela, mora prikriti svojo pravo identiteto in sodelovati z novookronanim kraljem Zandrom, ki ji ne zaupa in jo obenem potrebuje pri razkrivanju nevarne zarote. Med njima se ob nenehnem nezaupanju in številnih preizkušnjah razvija zapleten odnos, medtem ko nad kraljestvom visi vse večja grožnja.

Roman odlikujejo dinamično dogajanje, dobro zasnovan fantazijski svet ter privlačna kombinacija akcije, romantike in dvornih spletk. Avtorica zgodbo gradi postopoma, z razkrivanjem skrivnosti in preobrati, ki bralca vodijo proti napetemu zaključku in obetajo nadaljevanje. Čeprav roman sledi nekaterim uveljavljenim motivom sodobne romantične fantastike – od prisilnega zavezništva do sovražnikov, ki se počasi zbližujejo – jih K. A. Tucker učinkovito preplete v berljivo in napeto pripoved.

Usoda gneva in ognja bo najbolj navdušila ljubitelje sodobne fantazijske romantike, ki uživajo v bogato zgrajenih svetovih, močnih junakinjah, počasnem razvoju ljubezenske zgodbe ter skrivnostih, ki segajo daleč preko usode posameznikov. Gre za obetaven začetek serije, ki bralca zlahka prepriča, da poseže tudi po naslednjem delu.

Prihrani mi mesto

Ta mladinski roman govori o prijateljstvu, pogumu in sprejemanju drugačnosti. Izmenjaje jo pripovedujeta dva dečka iz 5. razreda – Joe in Ravi.

Joe je ameriški deček, ki ima težave z branjem zaradi motnje procesiranja informacij. Sošolci in učitelji ga pogosto podcenjujejo, čeprav je pameten in prijazen. Zaradi svojih težav se pogosto počuti osamljenega. Ko njegova mami sprejme delo v šolski menzi, ga zaradi tega nekaj sošolcev zafrkava in počuti se osramočenega.

Ravi se je z družino pred kratkim preselil iz Indije v Združene države Amerike. V domovini je bil priljubljen in uspešen učenec, zato pričakuje, da bo tudi v novi šoli hitro našel prijatelje. Kmalu pa ugotovi, da je življenje v novi državi veliko težje, kot si je predstavljal. Sošolci ga zaradi njegovega naglasa, kulture in drugačnosti ne razumejo, zato se počuti izključenega.

Oba fanta se soočata z istim nasilnim sošolcem Dillonom Samreenom, ki ju ustrahuje in ponižuje. Čeprav se sprva skoraj ne poznata, odkrijeta, da imata veliko skupnega. Skupaj se odločita upreti Dillonu in se postaviti zase.

S sodelovanjem in medsebojno podporo Joe in Ravi razvijeta pravo prijateljstvo. Ugotovita, da videz, izvor ali šolski uspeh niso pomembni, temveč prijaznost, zaupanje in pripravljenost pomagati drug drugemu. Zelo topla zgodba, ki pusti vtis.

Ključi

V pesniški zbirki Ključi Nataša Velikonja nadaljuje raziskovanje prostora osebnega in skupnega bivanja. Njene pesmi nastajajo na presečišču intimnih izkušenj, družbenih razmerij in vprašanj, ki se odpirajo ob iskanju lastnega mesta v svetu. Ključ kot osrednja podoba zbirke ni le predmet, ki omogoča vstop, temveč tudi znak izbire, meja in možnosti, ki jih posameznik išče ali izgublja.

Velikonja z značilno zgoščenim in premišljenim jezikom odpira teme pripadnosti, drugačnosti, spomina, ranljivosti in odpora. Njena poezija se približuje vsakdanjim trenutkom, vendar jih razširi v širše premisleke o tem, kako živimo drug z drugim in kako družba določa prostore, v katere smo povabljeni ali iz njih izključeni.

Ključi so zbirka pesmi o prehodih – med zasebnim in javnim, med bližino in oddaljenostjo, med tem, kar je odkrito, in tem, kar ostaja skrito. Avtorica ne ponuja dokončnih rešitev, temveč ustvarja prostor za vprašanja, v katerem lahko bralec prepozna lastne izkušnje, dvome in iskanja.

Zbirka potrjuje prepoznavno moč poezije Nataše Velikonja: občutljivo, kritično in brez olepševanja govori o sodobnem človeku ter o poteh, po katerih poskuša najti ključ do sveta in do sebe.

Nataša Velikonja je pesnica, esejistka in prevajalka. Je avtorica osmih pesniških zbirk in sedmih knjig esejev ter znanstvenih razprav. Prevedla je več deset knjižnih del s področja kvirovske teorije, leposlovja in radikalne družbene kritike. Za svoje delo je prejela Župančičevo nagrado 2016 in Jenkovo nagrado 2022.

Tuja mehkoba

Druga pesniška zbirka Natalije Milovanović, prejemnica Veronikine nagrade, s pretanjenim in jezikovno izbrušenim izrazom raziskuje razmerja med bližino in oddaljenostjo, mehkobo in ostrino, domom in tujostjo. V pesmih se osebna izkušnja srečuje s kolektivnim spominom, vprašanja jezika, identitete in migracij pa se razpirajo skozi natančne, zadržane in hkrati izjemno sugestivne podobe.

Tuja mehkoba ni le intimna izpoved, temveč tudi občutljivo pričevanje o svetu, v katerem se prepletajo zgodbe ljudi, zaznamovanih z razseljenostjo, izgubo, upanjem in iskanjem pripadnosti. Pesniški glas Natalije Milovanović ostaja nevsiljiv, a izrazito etičen – ne moralizira, temveč posluša, opazuje in odpira prostor za razumevanje drugega. Prav v tej zmožnosti, da iz krhkosti ustvari moč in iz tujosti bližino, je ena največjih odlik zbirke.

Zbirka nagovarja bralce sodobne poezije, ki cenijo izčiščen izraz, pomensko večplastnost in poezijo, ki z občutljivostjo odpira vprašanja našega časa, ne da bi pri tem izgubila intimno, človeško razsežnost.

Natalija Milovanović je po rodu iz Srbije. Rodila se je leta 1995 v Nišu, odraščala pa je tudi v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Piše poezijo v slovenščini in srbščini, njeno ustvarjanje pa močno zaznamujejo izkušnje večjezičnosti, migracij in življenja med različnimi kulturnimi prostori.

Pridigar

Drugi roman iz priljubljene serije o Fjällbacki potrjuje, da Camilla Läckberg sodi med najprepoznavnejše predstavnice sodobnega nordijskega kriminalnega romana. V Pridigarju ostaja zvesta receptu, ki je zaznamoval že njen prvenec – napeto kriminalno preiskavo prepleta z družinsko sago, psihološko poglobljenimi liki in skrivnostmi, zakopanimi globoko v preteklosti.

V poletnem vrvežu majhen fantič med igro v Kraljevi soteski odkrije truplo mlade turistke. Na prizorišče pokličejo policijo in stvari se še bolj zapletejo, ko pod umorjeno žensko najdejo dve ženski okostji, za kateri se izkaže, da pripadata dvema dekletoma, ki sta nepojasnjeno izginili pred štiriindvajsetimi leti. Medtem ko policist Patrik Hedström vodi preiskavo, njegova partnerica Erika Falck po svoje razpleta zgodovino vplivne, strogo religiozne družine, katere člani bolj kot resnico varujejo ugled. Sedanjost in preteklost se vse tesneje prepletata, dokler ne postane jasno, da dolgo zamolčane skrivnosti še vedno usodno posegajo v življenja ljudi.

Avtorica ne gradi napetosti z nenehnimi akcijskimi prizori, temveč z natančno odmerjenim razkrivanjem informacij, menjavanjem pripovednih perspektiv in prepričljivim psihološkim portretiranjem oseb. Posebna odlika romana je prikaz tesnobnega ozračja v navidez idilični skupnosti, kjer se pod površjem vsakdanjega življenja skrivajo fanatizem, nasilje, manipulacija in medgeneracijske travme. Kriminalna uganka je premišljeno zasnovana, vendar je enako pomembno raziskovanje družinskih odnosov in vprašanja, kako lahko molk in prikrivanje zaznamujeta več generacij.

Čeprav je mogoče zgodbo brati samostojno, bodo bralci, ki poznajo Ledeno princeso, še bolj uživali v razvoju osrednjih junakov in njihovih odnosov. Pridigar sicer ne prinaša žanrskih prelomov, vendar navduši z zanesljivo pripovedjo, atmosferično kuliso, prepričljivo karakterizacijo in postopnim stopnjevanjem napetosti do presenetljivega razpleta.

Roman bo všeč bralcem, ki poleg detektivske preiskave cenijo tudi psihološko poglobljene like, družinske skrivnosti in počasnejše, a učinkovito grajeno stopnjevanje napetosti. Pridigar je kakovostno nadaljevanje serije, ki potrjuje, da Camilla Läckberg zna uspešno združiti kriminalko, družinsko dramo in družbenokritični razmislek v privlačno bralsko celoto.

Brez obraza

Sedemnajstletni Marko izhaja iz urejene družine. Ima ambicioznega starejšega brata, ki študira v Ameriki, oče Peter Magdič je cenjen akademski predavatelj, mama Sofija je v svoji službi prav tako uspešna. V Salzburgu živijo na videz varno in izpopolnjeno življenje in so medsebojno povezani, le Marko je morda malo preveč zaprt vase in večino časa preživi zaklenjen v svoji sobi. Na gimnaziji, ki jo obiskuje, se ne počuti udobno, saj nad njim visi senca brata Lukasa, s katerim ga tamkajšnji profesorji pretesno povezujejo in od njega zahtevajo več, kot jim lahko ponudi. Zato na pobudo ostalih članov družine sprejme odločitev, da se prešola. Na presenečenje vseh izbere Dunaj, a ga v njegovi odločitvi po samostojnejšem življenju podprejo. Kaj kmalu po selitvi pa na njihova domača vrata potrkajo kriminalisti z informacijo, da so ga našli mrtvega v eni od dunajskih hotelskih sob. Steče preiskava Markovega umora, a z le malo konkretnimi sledmi. Na poti razvozlavanja primera, v kar se aktivno, a skrivno in tvegano vključi celo Markova mama, potujemo med Dunajem, Salzburgom, švicarskim krajem Gossau in Las Palmasom na Kanarskih otokih, raziskavo pa vseskozi ogroža zunanji sodelavec policije, s katerim se preiskovalka Lili ujame v preveč zaupljivo razmerje in s tem ogrozi tudi svoje življenje. Vzrok Markove smrti, ki so mu verižno sledile tudi druge, izvemo šele na koncu romana in ob spoznanju, kaj vse se dejansko dogaja v skritih spletnih klepetalnicah, pretreseni obnemimo. Zgodbo je avtorica Danica Ozvaldič, ki se kot pisateljica vzpostavlja šele v svojih zrelejših letih, namreč zapisala na osnovi dogodka, ki se je, povezan z njeno družino, res zgodil. S tem romanom, ki ga zaradi narave vsebine označujemo kot kriminalnega oz. detektivskega, a je mnogo več od tega, je želela bralstvu predati sporočilo, da so sprevržene nevarnosti svetovnega spleta, katerega strupene lovke segajo po posameznikih v begu pred stiskami in osamljenostjo, še kako srhljivo resnične. S tem ko vemo, da se je nekaj takšnega dejansko zgodilo, pa besedilo odzvanja s povsem drugačnim glasom, kot če bi brali pač eno od domišljijsko zapisanih tragičnih zgodb. Avtoričina pisava je jasna in primerno distancirana, čutiti pa je moč v njej nevsiljiv, a močan etični duh, ki ga v besedilo vpelje že uvodoma. Z bralcem deli tudi spoznanje, da smo ljudje pač človeški in je s krivdo, ki naplavi ob primerih, kot na primer pri opisanem, potrebno ravnati potrpežljivo in spravljivo, kajti ta ni nujno zgolj samo naša, ter da imamo tudi po tragičnih dogodkih »še vedno priložnost polno živeti z ljudmi, ki jih imamo ob sebi in jih včasih ne cenimo dovolj. Ker se zdijo samoumevni.« Predvsem pa – čeprav nas to ne odvezuje previdnosti in odgovornosti – nikogar ni mogoče obvarovati pred pastmi življenja.