skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Kraljestvo pepela

Kraljestvo pepela je zadnja knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Aelin Galathynius je prisegla, da bo rešila svoje ljudi, toda cena za to bo nepredstavljiva. V železni krsti, kamor jo je zaklenila vilinska kraljica, se lahko opira le na svojo gorečo voljo, da bo zdržala mesece mučenja. Če se vda Maeve, bo pogubila vse, ki jih ima rada, in iz tega zavedanja črpa moč, da se ne zlomi, čeprav je njena odločenost z vsakim dnem šibkejša …

Njeni prijatelji in zavezniki so razpršeni po svetu. Vezi nekaterih se bodo še poglobile, druge pa za vedno pretrgale. Ko se usode nazadnje povežejo, se morajo boriti vsi, da bi Erilea imela vsaj drobec upanja na rešitev.

Aelin se bori, da bi rešila sebe in izpolnila obljubo – za boljši svet.

Neverjetna fantazijska serija se konča z epsko bitko, v kateri ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Zaveznikom, ki se borijo za boljši jutri, lahko pomagajo le dobre bojne strategije, usoda, bogovi in kanček sreče.

Maas imenitno krmari skozi domišljijske svetove in ustvari na desetine večplastnih junakov z razburkano preteklostjo, družinskimi in prijateljskimi vezmi.

Kraljestvo pepela je sedma (in zadnja) knjiga v seriji Stekleni prestol, ki sledi knjigam Stekleni prestol, Poločna krona, Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev in Stolp svitanja. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Polnočna krona

Polnočna krona je druga knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Kralj z železno roko in kot tema črno dušo vlada s steklenega prestola. Morilka Celaena Sardothien je po zmagi na kraljevem tekmovanju sicer postala njegova plačana morilka, vendar kralju ni zvesta. Medtem ko navidezno izpolnjuje njegove ukaze, skrivaj sledi lastnim ciljem in raziskuje temačne skrivnosti, ki se kot sence plazijo vsenaokoli. Spozna, da ni edina na lovu za pravico in pretvarjanje postaja vse težje. Medtem ko skuša priti skrivnostim, zakopanim globoko pod gradom, do dna, trpijo njena prijateljstva. Zdi se, da ni nikogar, ki ne bi dvomil o njeni prisegi – ne prestolonaslednik Dorian, ne poveljnik straže Chaol, niti ne njena najboljša prijateljica Nehemia, tuja princesa uporniškega duha.

Ko pretresljiv dogodek za vedno spremeni njeno življenje, se mora Celaena odločiti, komu bo ostala zvesta in za kaj se je pripravljena boriti. Njen svet se bo sesul in prisiljena se bo odreči tistemu, kar ji je najdragocenejše, ter se enkrat za vselej odločiti, komu gre njena zvestoba … in za koga se je na koncu pripravljena boriti.

Polnočna krona je druga v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (prva je Stekleni prestol) – sledijo ji še Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Stekleni prestol

Stekleni prestol je prva knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Zgodba spremlja mlado, 18-letno morilko Celaeno Sardothien, ki se ji po letu dni suženjstva v rudnikih soli ponudi priložnost za svobodo, a dosmrtni kazni v rudnikih soli se lahko izogne le, če premaga triindvajset najhujših morilcev, tatov in bojevnikov, ter tako postane plačana morilka Adarlanškega kralja.

Na gradu se uri s strogim poveljnikom straže Chaolom in kratkočasi z očarljivim princem Dorianom. A nanje preži nekaj zlobnega. Ko začnejo tekmovalci drug za drugim umirati, se Celaenin boj za svobodo spremeni v boj za preživetje in obupan poskus, da izkorenini starodavno zlo, preden to uniči njen svet. Med nevarnimi preizkušnjami tako odkriva temačne skrivnosti, zarote ter zgodovino in dogodke, ki so se odvijali stoletja nazaj. Knjiga navdušuje z napeto zgodbo, bogatim domišljijskim svetom, nepozabnimi in nenavadnimi liki ter prepletom akcije, skrivnosti in romance.

Stekleni prestol (Throne of Glass) je prva v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino – sledijo ji še Polnočna krona, Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

 

Hiša neba in diha

Za vse ljubitelje fantazijskih svetov Sarah J. Maas.

Po dogodkih, ki so pretresli Mesto polmeseca, si Bryce Quinlan in Hunt Athalar želita le nekaj miru. Po vseh preizkušnjah upata, da bosta končno lahko zaživela bolj umirjeno in razmislila, kaj jima prinaša prihodnost.

Čeprav se zdi, da so Asteri začasno umaknili pogled z njiju, napetosti v ozadju naraščajo. Uporniško gibanje postaja vse močnejše, oblast Asterov pa vse bolj krhka. Ko se Bryce, Hunt in njihovi zavezniki nepričakovano znajdejo v središču spopada med uporniki in vladajočo elito, se morajo odločiti, ali bodo ostali na varnem ali pa tvegali vse v boju za svobodo in pravičnost. Zanje izbira ni preprosta – ali molčati, medtem ko druge zatirajo, ali pa se boriti za to, kar je prav.

Maas v tem vznemirljivem nadaljevanju uspešnice Hiša prsti in krvi splete zelo privlačno zgodbo o svetu na robu eksplozije in o tistih, ki bodo storili vse, da ga rešijo.

Hiša neba in diha je druga v seriji Mesto polmeseca (Crescent City).

Hiša prsti in krvi

Za vse ljubitelje fantazijskih svetov Sarah J. Maas.

Bryce Quinlan je nekoč živela brezskrbno življenje, ko je dneve preživljala ob delu, noči pa na zabavah. Vse se spremeni, ko skrivnostni demon zagreši krut umor njenih najbližjih prijateljev. Ostane sama z bolečino in praznino, medtem ko se zdi, da je primer zaključen z aretacijo domnevnega storilca. A ko se zločini nadaljujejo, se Bryce znajde v nevarni preiskavi, v kateri je odločena odkriti resnico in doseči pravico za tiste, ki jih je izgubila.

Hunt Athalar je padli angel z mračno preteklostjo in slovesom neusmiljenega bojevnika. Nekoč se je uprl nadangelom, zdaj pa jim mora služiti. Njegova moč in smrtonosne sposobnosti so postale orožje za uničenje njihovih sovražnikov. Ko se v mestu začne nov val umorov, dobi Hunt  priložnost, ki bi mu lahko spremenila življenje. Če pomagata Bryce najti morilca, bo svoboden.

Skupaj se podata v temačno podzemlje Mesta polmeseca, kjer razkrivata skrivnosti, nevarne zarote in odkrijeta zloveščo silo, ki ogroža celoten svet. Medtem ko se borita proti sovražnikom in lastnim ranam iz preteklosti, med njima vznikne vez, ki bi lahko postala njuna največja moč – ali največja nevarnost.

Z nepozabnimi junaki, napeto zgodbo, nevarnimi preizkušnjami in neustavljivo romantiko Maas ustvari še eno epsko fantazijsko pripoved o izgubi, svobodi, maščevanju in moči ljubezni.

Hiša prsti in krvi je prva v seriji Mesto polmeseca (Crescent City).

Tadej Pogačar: neustavljiv : biografija najboljšega kolesarja našega časa

Medtem, ko nastajajo te vrstice, je Tadej Pogačar solidno na poti proti peti zmagi na slovitem Touru. Težava pri pisanju njegove biografije zato ni pomanjkanje snovi, temveč dejstvo, da se zgodba razvija hitreje, kot ji lahko sledijo knjige.

Tadej Pogačar pri sedemindvajsetih letih ni zgolj najuspešnejši slovenski kolesar, ampak športni pojav, za katerega počasi zmanjkuje primernih primerjav. Zmaguje na tritedenskih dirkah, spomenikih in svetovnih prvenstvih, napada tam, kjer bi drugi varčevali z močmi, ter je v nekaj letih temeljito spremenil predstavo o tem, kaj lahko doseže vsestranski kolesar.

Britanski športni novinar Andy McGrath se je Pogačarjeve zgodbe lotil z zavedanjem, da piše prvo, nikakor pa ne zadnje njegovo biografijo. Knjiga se začne v letu 2019, ko je bil mladi Slovenec za širšo kolesarsko javnost še predvsem izjemen talent, nato pa nas hitro prestavi na Dirko po Franciji leta 2020. Tam se je s kronometrom na La Planche des Belles Filles zgodil eden tistih športnih trenutkov, ki jih gledalci tudi čez desetletja pomnijo skupaj s krajem, družbo in televizorjem, pred katerim so jih spremljali.

Od tega prelomnega dogodka se pripoved vrača k Pogačarjevemu otroštvu v Komendi, prvim kolesarskim kilometrom, mladinskim uspehom in ljudem, ki so dovolj zgodaj opazili njegov talent. McGrath je opravil več kot petdeset intervjujev s trenerji, sotekmovalci, tekmeci, družinskimi člani in drugimi ljudmi iz njegove bližine. Tako ne sestavlja zgolj kronološkega seznama rezultatov, temveč poskuša ugotoviti, kako je iz nadarjenega in precej neopaznega fanta nastal kolesar, ki je sposoben najboljše tekmece napasti še takrat, ko so vsi običajni dirkaški izračuni že porabljeni.

Pri tem avtor vedno znova poudarja kombinacijo lastnosti, ki jih je težko združiti v enem športniku. Pogačar je izjemno tekmovalen, vendar na kolesu pogosto deluje igrivo. Je samozavesten, ne da bi pri tem potreboval veliko zunanjega hrupa, za razliko od nekaterih. Njegovi napadi so na videz spontani, za njimi pa stojijo vrhunska pripravljenost, premišljena taktika in izredno močna ekipa. Prav ta kontrast med lahkotno zunanjostjo in skoraj neizprosno osredotočenostjo je osrednja nit knjige.

Seveda brez podrobnih opisov največjih dirk ne gre. McGrath spremlja Pogačarjevo pot od zmage na Tour de l’Avenir leta 2018 prek prvih dveh zmag na Touru in porazov proti Jonasu Vingegaardu do popolne prevlade v sezoni 2024. Takrat je osvojil Giro, Tour in svetovno prvenstvo ter se dokončno preselil iz kategorije najboljšega kolesarja svojega časa v razprave o najboljših vseh časov. Knjiga zajema tudi takrat aktualno sezono 2025, ob zavedanju, da je pri Pogačarju vsak zaključek neizogibno zgolj začasna ciljna črta.

Aktualnost, ki je največja prednost knjige, pa je hkrati tudi njena neizogibna omejitev.Gre za neuradno biografijo, zato Pogačarja večinoma spoznavamo skozi oči drugih. Sogovornikov je veliko (vključno z njegovimi družinskimi člani), raziskovalno delo je temeljito in McGrath zna dirke opisati dovolj napeto, da bodo v njih uživali tudi tisti, ki so razplet že videli v neposrednem prenosu. Vseeno pa bralec občasno pogreša več Pogačarjevega neposrednega glasu, njegovega osebnega razmisleka o porazih, pritisku, slavi in ceni, ki jo zahteva takšna športna prevlada.

Tadej Pogačar: Neustavljiv je zato predvsem zelo dobro napisana kronika nastajanja športnega fenomena, ne pa še njegov dokončni portret. Za kaj takšnega je junak knjige premlad, njegova kariera preveč živa, razdalja do dogodkov pa premajhna. McGrath namesto dokončnega portreta ponuja dobro raziskano izhodišče za razumevanje kolesarja, ki ne zmaguje le pogosteje od drugih, ampak na način, zaradi katerega so tudi dolgočasnejše dirke nenadoma postale nepredvidljive.

Obvezno branje za ljubitelje profesionalnega kolesarstva in dobrodošel uvod za vse, ki se ob Pogačarjevih predstavah sprašujejo, ali je to, kar gledajo, sploh še normalno.

 

Sol, ovce in kamenje

Čeprav je Magdalena Platzová češka avtorica, nas bodo kar tri zgodbe od štirih v tej zbirki presenetljivo preselile ob Jadransko morje, na hrvaške otoke in med njihove prebivalce.

Tja nas bo avtorica premaknila na različne načine: skozi življenjsko zgodbo starejše ženske (zgodba Veronika), spremljanja enega poletja družine, ki oddaja sobe nemški družini, stalni stranki (Sezona na otoku) ali skozi pogled mladega češkega para, ki kupi hišo na otoku (Sol, ovce in kamenje). Avtorica spretno osvetljuje posebnosti medosebnih odnosov, družinskih dinamik, družbenih vlog spolov, drobne osebne zanimivosti otočanov, običajev, drobnih vsakdanjih navad, ki se s pogledom tujca lahko zdijo še bolj bizarne. S tem največkrat ustvari humorno in zanimivo literarno pripoved, ki je tudi dovolj uravnotežena z nenavadnostmi češkega mladega para in zgodbo, ki se dogaja na Češkem (a se tudi v njej pojavijo prebivalci nekdanje Jugoslavije), v kateri razkriva ozadja zvezdniških ambicij in “filmske” industrije (Vse kulture imajo svoj vrhunec).

Platzová je natančna opazovalka, ki zelo živo in s številnimi detajli ustvarja okolje, kamor postavlja svoje literarne osebe. V zgodbah se srečujejo različne kulture, literarni ljudje s hrvaške celine in z otokov, turisti in druge stranske osebe z različnih družbenih slojev. Tudi časovno avtorica ne ostaja samo v pripovedni sočasnosti, pač pa seže tudi v preteklost in zgodbe obogati z zgodovinskimi drobci. Ob tem razbija romantične predstave o sanjskem življenju na otokih. Njeni osrednji ali stranski literarni liki so pogosto ubesedeni v obdobju izgube iluzij, grenkega spoznanja ali razočaranja, večkrat si čisto človeško zatiskajo oči pred razkorakom med življenjskimi željami in tem, kar dejansko živijo ali pa se znajdejo pred nerešenimi ali v skladu s tradicijo globoko potlačenimi vsakdanjimi osebnimi zadregami in nepriznanim nezadovoljstvom. Dragocen je zapis številnih zanimivosti iz preteklega vsakdanjega življenja, ki jih je avtorica z literarno obdelavo iztrgala pozabi.

Vse to ustvarja pestro, raznoliko, zanimivo, mestoma s (samo)ironijo in humorjem začinjeno zbirko, ki je lahko prijetna tudi širšemu krogu bralcev. Knjiga je primerna tudi za tiste, ki lastno branje radi uglasijo z letnim časom in kraji, ki so v teh obdobjih najbolj popularni. V tem smislu je to tudi poletna knjiga, ob kateri zlahka pritrdimo prevajalki in avtorici spremnega besedila na zavihkih knjige Nives Vidrih, ki zapiše: zdi se, kakor da je [Platzová] zapisala, kar je slišala, da ne gre za njeno avtorsko domišljijo in fabulacijo, temveč za resnične dogodke in konkretne ljudi.

Zmaji, ki ne letijo

Hrvaška pisateljica, pesnica, prevajalka in dramaturginja Ivana Šojat je svoj mladinski roman Zmaji, ki ne letijo napisala na podlagi resničnih dogodkov, ki so pred leti šokirali hrvaško javnost. Zgodba sledi najstniku Marijanu, ki s svojima najboljšima prijateljema Cikijem in Dabo rad “spušča zmaje”, kar je kodno ime za uživanje sintetične droge, ki se nahaja v osvežilcih zraka. Nekega večera se njihova zabava skoraj spremeni v tragedijo, saj Marijan zaradi prevelikega omerka izgubi zavest, Ciki in Dabo pa ga panično pustita ležati na ulici. Pred smrtjo ga reši naključni mimoidoči, ki pravočasno pokliče reševalce, ti pa Marijana odpeljejo na psihiatrično kliniko, kjer spozna prijetnega in potrpežljivega psihologa Roberta. Nekaj dni kasneje kliniko obišče Marijanova čustveno nestabilna mama, ki zahteva, da sina izpustijo, saj je prepričana, da ga lahko sama “spravi v red”. Toda kmalu se izkaže, da Marijana čaka dolga in naporna pot do ozdravitve…

Zmaji, ki ne letijo je zgodba, ki iskreno in brez olepševanja opisuje težavno odraščanje najstnikov, ki so se prisiljeni soočiti s svojimi najglobjimi čustvi, premagati notranje demone in najti prostor, v katerem se počutijo sprejete.

Beneško pokopališče

Zgodovinski pustolovski triler, kot ga opredeljuje avtor, nas popelje v prelomno in skrivnostno 18. stoletje, v čas, ko so v Benetkah ustvarjali neponovljivi geniji, kot so Antonio Vivaldi, Carlo Goldoni in Giambattista Tiepolo, mesto pa je že neustavljivo drselo proti svojemu neizbežnemu zatonu. Osrednji protagonist te zgodbe je slavni slikar Antonio Canal, znan kot Canaletto, ki s svojimi osupljivimi, natančnimi vedutami beleži resnično podobo Benetk.

Knjiga je izjemno intrigantna prav zaradi nenehnega soočanja dveh povsem nasprotujočih sil: na eni strani spremljamo bleščečo umetnost, gledališče in prefinjeno mestno elito, na drugi strani pa mračno realnost z brutalnimi umori mladih deklic, razuzdanostjo, političnimi spletkami oligarhične oblasti in epidemijo črnih koz, ki vztrajno redči prebivalstvo ter nastrojenost do judov. Knjiga je izjemno berljiva in besedilno bogata, saj se zgodovina v njej ne občuti kot suhoparno ozadje, temveč kot živ, utripajoč organizem. Canaletto v romanu ne nastopa kot vsemogočni preiskovalec, ampak kot ranljiv človek, ki ga v odkrivanje resnice sili predvsem goli preživetveni nagon in ljubezen.

Matteo Strukul je uveljavljen italijanski pisec uspešnic, novinar, doktor pravnih znanosti in docent za scenaristiko v Rimu. Za svoje zgodovinske romane je prejel prestižno nagrado Bancarella, s katero so se v preteklosti ovenčali velikani, kot so Ernest Hemingway, Boris Pasternak in Ken Follett, z novim delom pa znova potrjuje status mojstra atmosferskih, napetih zgodb.

Objokovalka

Camilla Läckberg v Objokovalki ponovno združi kriminalno preiskavo z natančnim vpogledom v odnose, skrivnosti in travme majhne obmorske skupnosti v Fjällbacki. Patrik Hedström in njegovi sodelavci se tokrat soočijo s primerom, ki sega tri desetletja v preteklost, ko je izginila srednješolka Sofia Rudberg. Njeno izginotje je pretreslo Fjällbacko in strah je zaznamoval idilično skupnost na zahodni obali. Zdaj policija nenadoma naleti na grozljivo odkritje. Slednje odpre staro rano in kmalu postane jasno, da resnica še zdaleč ni pokopana.

V preiskavo se tudi tokrat vplete pisateljica Erica Falck, ki s svojo vztrajnostjo in občutkom za podrobnosti občutno prispeva k razrešitvi primera.

Avtorica spretno prepleta dogajanje iz preteklosti in sedanjosti ter postopoma razkriva, kako lahko zamolčane skrivnosti in nerešeni konflikti odločilno zaznamujejo življenja posameznikov in celotne skupnosti.

Roman odlikujejo premišljeno stopnjevanje napetosti, večplastni liki in značilno nordijsko vzdušje, v katerem se pod mirno površino vsakdanjega življenja skrivajo temačne zgodbe. Läckberg ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu: kriminalna uganka ni le iskanje storilca, temveč tudi raziskovanje človeških odnosov, krivde, maščevanja in posledic preteklih dejanj.

Knjiga bo najbolj pritegnila ljubitelje skandinavskih kriminalk, zlasti bralce, ki spremljajo serijo o Eriki Falck in Patriku Hedströmu, ponuja pa ponuja dovolj samostojne zgodbe, ki bo pritegnila tudi nove bralce. Gre za napet, atmosferičen kriminalni roman, ki do zadnjih strani ohranja negotovost in postavlja vprašanje, kako dolgo je mogoče skrivati resnico.

Objokovalka je dvanajsta knjiga serije o Fjällbacki, pred njo so izšle Ledena princesa, Pridigar, Kamnosek, Tujka, Neznanka, Morska deklica, Čuvaj svetilnika, Angel smrti, Krotilec levov, Čarovnica in Kukavičje jajce.