Odrasli srednjih let (30–59 let)

skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Privzete barve Črn tekst na beli podlagi Bel tekst na črni podlagi Rumen tekst na modri podlagi Črn tekst na bež podlagi Zelen tekst na črni podlagi

Pisava

Privzeta pisava Open Dyslexic Arial Times New Roman Tahoma Verdana

Velikost

100% 125% 150%

Zapri nastavitve

Pogled

Moški izrazito nizke rasti in njegova ljubljena, ki ni najbolj zdrave postave, nasprotno, gre za izjemno debelo žensko, živita v zavetju svojega doma mirno, odmaknjeno življenje. Toda takoj ko stopita na ulico, se nanju usuje množica obsojajočih pogledov. Ona se tolaži z obsesivnim prenajedanjem, on z obsesivnim iskanjem gesel. Nekega dne se domislita, da bi zamenjala vlogi.

Toda zgodba se tu šele zares začne. Oditi je treba v preteklost in v svet, kajti človek je vselej in povsod hkrati tisti, ki gleda, in tisti, ki je gledan. Radovednosti pa se ni mogoče izogniti.

Ta zagotovo ena najbolj nenavadnih knjig Elif Shafak, prvič objavljena že leta 1999, je morda danes aktualna bolj kot kdaj prej. Nastala je v času, ko še ni bilo razgaljanja preko resničnostnih šovov in družbenih omrežij, vendar govori o nečem, kar je bilo z nami od nekdaj: o gledanju opazovalcev in videnem opazovanem.

Shafak se med pojmi lepote, grdote, čustvene lakote, travme in pogledih z najrazličnejšimi nameni ter podobah, ki jih ustvarjamo o sebi in drugih, sprehaja prav groteskno. Njena proza je vzhodnjaško mistična in pripovedno igriva, hkrati pa se nam ves čas poskuša izmuzniti z vijuganjem skozi prostor in čas ter se spušča v skrivnosti človeškega bitja, ki je bilo od nekdaj izpostavljeno tujemu pogledu.

Pogled je nenavadna, duhovita in mestoma skoraj nadrealistična študija o tem, kako zelo nas določajo pogledi drugih. O tem, kako gledamo, kako smo gledani in kako hitro lahko pogled postane sodba. Pred človeško radovednostjo, ne glede na čas in prostor, pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti.

Elif Shafak je večkrat nagrajena sodobna turško-britanska pisateljica, njene zgodbe odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, žensk, migracij, spomina in različnih oblik drugačnosti. Objavila je 21 knjig, ki so prevedene v 58 jezikov, za svoje delo je prejela številne nagrade. Piše večplastno in brez strahu prestopa meje med kulturami, žanri in perspektivami, zaradi česar njeni romani vedno znova razkrivajo, kako zapleteno je biti človek.

Operacija angel : primer višjega inšpektorja Ryana

Operacija angel je četrti roman iz priljubljene serije o detektivu glavnem inšpektorju Ryan, ki je umeščena v slikovito, a skrivnostno pokrajino Northumbrije na severovzhodu Anglije. Serija združuje klasično kriminalno preiskavo, temačne skrivnosti, nevarne nasprotnike in osebno zgodbo glavnega junaka.

Ryan se po pretresljivih dogodkih iz prejšnjih primerov sooča z novim primerom, ki ga zaznamujejo nenavadni umori in zlovešča simbolika. Ko preiskava razkrije povezave med zločini, verskim fanatizmom in sprevrženimi prepričanji posameznika, postane jasno, da storilec ne bo zlahka ustavljen. Ryan in njegova ekipa morajo sestaviti koščke zapletene uganke, pri tem pa se znajdejo v tekmi s časom.

Posebno mesto v zgodbi ima tudi Ryanovo zasebno življenje in njegov odnos z zgodovinarko Anno Taylor, ki se mora soočati s posledicami dogodkov iz preteklosti. Rossova tako kriminalni zaplet prepleta z osebnimi odnosi in vprašanji o tem, kako daleč lahko človeka pripeljejo vera, obsedenost in želja po maščevanju.

Dinamičen in napet kriminalni roman bralca hitro potegne v dogajanje. Odlikujejo ga slikoviti opisi severovzhodne Anglije, prepričljiva policijska preiskava ter nenehno stopnjevanje napetosti. Ljubitelje kriminalk bo pritegnil predvsem zaradi temačnega vzdušja, zapletenega primera in karizmatičnega glavnega junaka.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Umori pri Heavenfieldu : primer višjega inšpektorja Ryana

Ko v odmaknjeni cerkvici v Heavenfieldu odkrijejo truplo, se preiskava hitro zaplete. Medtem ko detektiv Ryan poskuša razvozlati okoliščine umora, se tudi sam nepričakovano znajde med osumljenci. Njegov položaj postane še težji, ko začnejo umirati člani skrivnostnega kroga, povezanega z umorjenim moškim.

Ryan mora kljub nezaupanju svojih kolegov čim prej odkriti, kdo stoji za nizom umorov in kakšna skrivnost povezuje žrtve. Vsak nov namig razkriva temnejšo plat navidez mirne skupnosti, nevarnost pa se vse bolj približuje tudi njemu.

Napeta kriminalka L. J. Ross bralca popelje v slikovito Northumbrijo, kjer zgodovinske skrivnosti, osebne zamere in hladnokrvni zločini ustvarijo srhljivo uganko.

Niz smrti na dvorcu : primer višjega inšpektorja Ryana

Niz smrti na dvorcu je šesta knjiga v priljubljeni seriji kriminalk o višjem inšpektorju Ryanu. Po napornem obračunu s serijskim morilcem Ryan z zaročenko preživlja poletje na slikovitem posestvu Cragside v severni Angliji. Idilično vzdušje prekine detektivska zabava v viktorijanskem slogu, ki se sprevrže v resničen zločin, ko med izpadom elektrike odkrijejo mrtvega starejšega moškega. Sprva vse kaže na nesrečo, a nova smrt razkrije, da se med prebivalci dvorca skriva morilec.

L. J. Ross tudi v šestem primeru uspešno združuje klasično detektivsko uganko zaprtega kroga osumljencev z napeto policijsko preiskavo in privlačnim angleškim podeželjem. Razkošno okolje zgodovinskega dvorca, dobro razviti stalni liki kriminalistične ekipe ter postopno razkrivanje skrivnosti ustvarjajo napeto, a hkrati lahkotno berljivo kriminalko. Roman bo navdušil ljubitelje tradicionalnih britanskih detektivk, v katerih so pomembnejši logično razpletanje uganke, vzdušje in medosebni odnosi kot eksplicitno nasilje.

Smrt pod platano : primer višjega inšpektorja Ryana

Smrt pod platano je drugi primer višjega inšpektorja Ryana, v katerem L. J. Ross ponovno združi napeto kriminalno preiskavo, slikovito pokrajino severne Anglije in skrivnosti, ki jih preteklost ni nikoli zares pokopala. Ob poletnem enakonočju pod znamenito platano ob Hadrijanovem zidu odkrijejo okostje mlade ženske, ki je tam ležalo več kot desetletje. Navidez pozabljen primer postane izhodišče za zahtevno preiskavo, v kateri se prepletajo stare zamere, prikrite povezave in novi zločini.

Ryan in njegova ekipa kmalu ugotovijo, da razkrivanje resnice ogroža ljudi tudi v sedanjosti. Medtem ko se krog osumljencev oži, se mora inšpektor soočiti tudi z lastnimi dvomi in posledicami preteklih dogodkov. Avtorica zgodbo gradi z zmernim tempom, poudarek pa namenja razvoju likov, vzdušju in postopnemu razkrivanju uganke.

Roman bo pritegnil ljubitelje klasičnih britanskih kriminalk, v katerih niso v ospredju krvavi prizori, temveč logično sklepanje, prepričljivi liki in napetost, ki vztraja do zadnjih strani. Čeprav je Smrt pod platano nadaljevanje romana Sveti otok, deluje tudi kot samostojna kriminalna zgodba.

Družinska prijateljica

Napet psihološki triler Družinska prijateljica (The Family Friend) je sedma v slovenščino prevedena knjiga Claire Douglas, britanske pisateljice in nekdanje novinarke. Njeni psihološki romani so uspešnice Sunday Timesa, v Združenem kraljestvu pa so prodali že več kot tri milijone izvodov.

V romanu Imogen nepričakovano podeduje podeželsko hišo v bližini Batha, katere lastnica je bila njena družinska prijateljica in umetnica Dorothea Roe. Imogen jo je nazadnje videla pred šestnajstimi leti, med tragičnim poletjem, ki ga ne more pozabiti.

Sprva ne razume, zakaj ji je Dorothea zapustila hišo. Skupaj s partnerjem Joshom v njej vidi priložnost za nov začetek, zato se preselita. Med pregledovanjem hiše Imogen odkrije škatlo s svojim imenom, zaradi česar posumi, da ji je Dorothea pred smrtjo želela nekaj sporočiti.

Ko se pojavijo namigi, da Dorotheina smrt morda ni bila naključna, se Imogen odloči raziskati njeno preteklost. Pri tem odkrije skrivnosti, ki povezujejo Dorotheo, njene nekdanje prijatelje in njeno družino.

Imogen se tako znajde v nevarni igri, v kateri ne ve več, komu lahko zaupa. Med iskanjem odgovorov mora ugotoviti, kdo je želel utišati Dorotheo in zakaj bi bila njena smrt povezana z družinskimi skrivnostmi, ki naj bi že zdavnaj ostale zakopane. Ko spozna, da bi lahko bila naslednja tarča prav ona, postane razkrivanje preteklosti tudi boj za lastno varnost.

Zadnja večerja : likovne krimi kratke zgodbe

Zadnja večerja je zbirka kriminalnih zgodb. Za vsako zgodbo je avtor Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) našel navdih v sodobni umetnosti; v likovnih delih, performansih, razstavah, umetniških akcijah, ki so imele odmev v samem svetu umetnosti in širše zaradi moralnih dilem, soočenj s tabuji ter provokacij, ki so jih sprožale. Seznam devetih umetniških projektov, s katerimi je Demšar povezal svet nasilja in kriminala, je, skupaj s QR kodami, dodan na koncu knjige. Umetnost je torej tista, ki povezuje vse zgodbe, a vsaka od zgodb ima svoj tempo, storilca zločina, preiskovalca in druge akterje. Klasičnega kriminalista ni, bralcem pa je v Demšarjevem slogu dopuščeno, da lahko sam oblikuje svoje sume in rešitve, ki pripeljejo do zaključnih spoznanj. Ta pa niso omejena samo na storilca in žrtve, temveč tudi na podobo sveta, v katerem živimo in svet sodobne umetnosti. Vse zgodbe se dogajajo v Sloveniji, v njih pa mrgoli galeristov, kustosov, kritikov in samih umetnikov. Zgodbe nas hitro povlečejo v razmišljanja o pomenu in namenu ustvarjanja. Laži, zavajanja, zlo, maščevanje, etika in njene raztegljive meje, lažna morala, prevare, manipulacije – vse to postane del filozofskih in eksistencialnih vprašanj, ki nam jih avtor zastavlja z vso suverenostjo tistega, ki poklicno obvlada svet umetnosti in za veselje v prostem času piše odlične kriminalke. Vrenkota sicer v zgodbah ne bomo srečali, morda pa naletimo na koga drugega iz njegove ekipe.

Avgust Demšar je psevdonim Tomaža Zupančiča, ki ga uporablja kot pisatelj kriminalk. Je doktor likovnopedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava na oddelku za predšolsko vzgojo in oddelku za likovno umetnost. Znan je po seriji romanov z inšpektorjem Martinom Vrenkom v glavni vlogi ter, kot vedno zapišejo kritiki in poznavalci krimi žanra, po mojstrsko dodelanem, obrtniško izpiljenem slogu pisanja.

Izkrivljeni kroni : druga knjiga dueta Pastirski kralj

Izkrivljeni kroni je drugi in zaključni del fantazijske duologije Pastirski kralj. Roman prepleta elemente temačne fantazije, romantike in skrivnosti ter ga zaznamuje izrazito gotsko vzdušje. Pripoved se skozi različne perspektive razvija okoli Elspeth Trdoleska, Ravyna Tise in Elma Breka, ter kraljestva Zmotje, ki ga ogroža skrivnostna magija megle.
Elspeth je ujeta v Morinem umu, medtem ko je Mora, nekdanji Pastirski kralj, prevzel nadzor nad njenim telesom. Ravyn s svojimi zavezniki medtem išče zadnjo in najpomembnejšo od dvanajstih kart Usode – Dvojno jelšo. Ta karta je ključna za razrešitev prekletstva in ozdravitve okužitve, ki vodi do izrojevanja. Njeno iskanje jih vodi v nevarni, z meglo obdani gozd, kjer se prepletajo starodavna magija, skrivnosti in sledi preteklosti Pastirskega kralja.
Ena največjih odlik romana je nedvomno njegov svet. Zmotje je namreč svet, v katerem je narava tesno povezana z magijo. Posebej zanimiv je gozd, zavit v meglo, ter drevesa, ki delujejo kot živa bitja. Njihovo šepetanje pa nakazuje, da narava skriva lastne skrivnosti in spomin. Pomembno mesto v zgodbi imajo tudi karte Usode. Gre za dvanajst magičnih kart, ki jih je ustvaril Kralj pastir. Iskanje zadnje karte, Dvojne jelše predstavlja osrednjo nit zgodbe in postopoma razkriva več o izvoru magije ter preteklosti sveta. Ravno pri kartah se pokaže ena zanimivejših značilnosti romana, namreč magija ni predstavljena kot nekaj popolnoma nadzorovanega, temveč kot sila, ki ima svojo ceno in lahko pomembno vpliva na človekovo identiteto in usodo.
Ob zgodbi Elspeth in Ravyna, ki se zaradi širšega dogajanja nekoliko umakneta v ozadje, več prostora v zgodbi dobita Elm in Ione. Njuna zgodba razširi pripovedni okvir ter se poveže z osrednjim iskanjem in razkrivanjem skrivnosti zaznamovanega kraljestva Zmotje.

V zadnjem trenutku : zgodbe o ženskah in moških

Zbirka treh kratkih zgodb večkrat nagrajene irske pisateljice Claire Keegan nam predstavi tri življenja, ki se na prvi pogled zdijo popolnoma običajna. V prvi zgodbi V zadnjem trenutku sledimo Cathalu, pisarniškem delavcu v Dublinu, ki na petek popoldne zapusti svoje delovno mesto in se odpravi z avtobusom domov. Na videz navaden, nič kaj zanimiv vikend pravzaprav pove zgodbo o odnosu moškega do ženske, o neuspeli zaroki med Ircem in Francozinjo, o posledicah naših dejanj in vzorcih vedenja, ki se oblikujejo že v otroštvu in se jih niti ne zavedamo, dokler za spremembe ni že prepozno.

V drugi zgodbi Počasna, boleča smrt se protagonistka na svoj devetintrideseti rojstni dan odpravi na otok Achill v hišo Heinricha Bölla, ki služi kot rezidenca za pisanje in ustvarjanje. Neimenovana protagonistka želi delati, pisati, vendar jo že prvi dan zmoti neznanec, bivši profesor književnosti, ki bi si želel ogledati hišo. Med nerodnim, neprijetnim pogovorom ob sveže pečeni torti lahko čutimo napetost, očitanje, krivdo in zavist, izbruh jeze med dvema neznancema, ki pri pisateljici takrat, ko je zopet sama v hiši, sprožijo val navdiha za njeno novo zgodbo.

Leta 1999 je Claire Keegan izdala svojo prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Antarktika (Antarctica), s katero je nemudoma požela slavo in prejela številne nagrade. Naslovno zgodbo lahko zdaj prvič preberemo v slovenščini kot zadnjo v pričujoči zbirki. Srečno poročena ženska in mati dveh otrok želi izkusiti, kako bi bilo spati z neznanim moškim. Tik pred božičem se odloči, da bo to tudi storila. Neznanec, ki ga sreča v baru, je do nje pozoren, navdaja jo z občutkom neobičajne sproščenosti, dokler se tik pred odhodom domov njeno kratko razmerje ne zasuče in jo ponese v nevaren, posesiven odnos.

Mojstrica kratkih zgodb, Clair Keegan, slovi po enostavnem slogu pisanja, ki je feminističen, političen, družbenokritičen. Virtuoznost avtoričinega pisanja je v skromnem naboru besed, ki tvorijo izpiljene in do potankosti načrtovane odstavke. Njeni liki so navadni ljudje, vpeti v svoje vsakdanje življenje. Ravno iz teh vsakdanjostih pa avtorica odpre tematiko strahu, izgube, samote, ljubezni, sočutja, vsega kar je med ljudmi neizrečenega. Lahko bi rekli, da v svojem pisanju drži napetost brez drame. Za svoja dela je bila nominirana za nagrado Booker, prejela je Orwellovo nagrado za najboljše politično besedilo, kratko zgodbo Rejenka (Foster) pa je The Times uvrstil med najboljših 50 romanov 21. stoletja, po njej je nastal za oskarja nominiran irski film Tiho dekle (The Quiet Girl).

Ženska v črnem

Ženska v črnem velja za najbolj znano delo britanske pisateljice Susan Hill, ki je bilo deležno dveh filmskih adaptacij leta 1989 in 2012 (v slednji je glavno odigral Daniel Radcliffe) in velja za eno od najboljših zgodb o duhovih vseh časov. Arthur Kipps je mlad in ambiciozen odvetnik iz Londona, ki je poslan v odročno podeželsko mesto Crythin, da bi uredil zapuščinske listine pred kratkim umrle vdove Alice Drablow. Ženska je med lokalnim prebivalstvom veljala za samotarko in čudakinjo, ki je večino dni preživela v svoji zanemarjeni hiši Eel Marsh sredi močvirja, okoli vdove pa se je tudi spletla zgodba o prikazi skrivnostne ženske v črnem, ki naj bi strašila po mestu. Kipps omenjeno prikazen prvič zagleda na vdovinem pogrebu, kasneje pa jo začenja videvati tudi na posestvo Eel Marsh, kamor se je Kipps prisiljen začasno preseliti, da bi lahko pregledal vse Alicine dokumente. Med bivanjem v veliki hiši je odvetnik priča številnim čudnim dogodkom, ki presegajo meje verjetnega in kmalu mu postane jasno, da se za famozno žensko v črnem in drugimi nadnaravnimi pojavi skriva grozljiva resnica o preteklosti domnevno zaklete hiše…

Gotska novela je upravičeno postavljena ob bok nekaterim najbolj znamenitim zgodbam o duhovih kot so Poejeva Propad hiše Usher in Jamesova Obrat vijaka. Hillova ob pomoči vzdušne temačne atmosfere in zanimivih likov ustvari kompleksno pripoved, ki je polna trenutkov čiste psihološke groze, visokega suspenza, subtilno vstavljenih nadnaravnih elementov ter katarzičnega zaključka, ki preseže okvirje tipične zgodbe o duhovih in postreže z ganljivo človeško tragedijo.