skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Mož, ki je padel na Zemljo

V ameriški državi Kentucky v osemdesetih letih 20. stoletja pristane Nezemljan, zamaskiran v običajnega človeka, precej posebnega, eteričnega in skrivnostnega videza, z izmišljenim imenom Thomas Jerome Newton. “Newton” je prišel na Zemljo z jasno izdelanim načrtom strokovnjakov njegovega planeta Anteja: na Zemlji naj bi izdelal vesoljsko plovilo, s katerim bi se na zemljo preselilo nekaj sto prebivalcev Anteje, ki so preživeli spopade z atomskim orožjem med različnimi civilizacijami planeta Anteja. Tehnološko zelo visoko razviti Antejci naj bi sčasoma zavzeli pomembne položaje v odločujočih slojih družbe in tako krojili usodo Zemlje. Newton s prodajo različnih tehnoloških patentov in izumov kmalu postane milijonar in ugleden poslovnež, kar mu omogoča, da začne s prvim korakom do rešitve zadnje civilizacije planeta Anteja: gradnjo vesoljskega plovila.

Delo, ki je v originalu izšlo leta 1963 (in ubeseduje obdobje med približno 1985 in 1990), zelo dobro odseva takratno stanje sveta: čas hladne vojne, stalna nevarnost spopada z atomsko bombo,  razvejane vohunske in varnostne službe, ameriški svet uspešnežev, ki “se naredijo sami” in z močjo denarja pridobivajo tudi vse večjo moč odločanja. Ob takšnem ozadju romana, ki odpira prostor tudi za družbeno kritiko, pa nas bo tudi tokrat – enako kot v romanu Damin gambit – Tevis navdušil s posebnim protagonistom, ki je v svoji drugačnosti izjemen in briljanten, a obenem tudi nevarno krhek in lomljiv, vedno na robu samouničenja in odvisnosti. Tevis svojemu protagonistu ob bok postavi dve osrednji stranski osebi: kemijskega inženirja Nathana Brycea in žensko iz nižjega sloja Betty Jo, oba posebneža in osamljena vdovca, ki lastno trpljenje lajšata z alkoholom.

V besedilu se pojavlja tudi umetnost: klasična glasba in navedki posameznih pesmi, sklicevanje na pravljico o Špicparkeljcu,  posebno mesto in simbolno vrednost v knjigi pa ima likovna umetnost. Na več mestih se namreč pripoved zadrži ob sliki Krajina s padcem Ikarja iz 16. stoletja (podobo avtor okrepi tudi s citiranjem Audnovih verzov o sliki – str. 13), ki odlično povzema tudi Newtonovo situacijo in s tem še okrepi nadčasnost Tevisovega romana.

Po knjigi je bil leta 1976 posnet tudi film z Davidom Bowiejem v glavni vlogi, ki je kmalu postal “kultna klasika” (Marcel Štefančič jr.).

Več informacij o knjigi, filmu, avtorju in njegovih delih nudi tudi spremna beseda k romanu, ki jo je napisal Primož Čučnik.

Knjiga, ki zlahka očara številne bralce, tudi tiste, ki jim znanstvena fantastika ni vedno prva bralna izbira.

Oniksna nevihta

Oniksna nevihta je tretji del izjemno priljubljene fantazijske serije Empirjan ameriške pisateljice Rebecce Yarros, ki je s knjigama Četrto krilo in Železni plamen osvojila milijone bralcev po svetu. Zgodba nadaljuje pot Violet Sorrengail, mlade jahačice zmajev, ki je po razkritjih in preizkušnjah prejšnjih iz prejšnjih delov postavljena pred še zahtevnejše naloge. Svet, ki ga je poznala, se nepovratno spreminja, nevarnost pa prihaja z vseh strani.

Violet se mora soočiti z vedno večjimi grožnjami, političnimi spletkami in skrivnostmi, ki segajo globlje, kot si je predstavljala. Vojna se zaostruje, meja med zavezniki in sovražniki postaja vse bolj zabrisana, zaupanje pa je razkošje, ki si ga lahko privošči le redko kdo.

V središču zgodbe ostaja Violet – nepopustljiva, iznajdljiva in ranljiva junakinja, ki mora kljub dvomom najti način, kako obvladati svojo moč in sprejeti odgovornost, ki jo prinaša njen položaj. Njena vez z zmaji je še pomembnejša, prav tako pa odnosi, ki jih je spletla v svetu, kjer lahko ena napačna odločitev pomeni izgubo vsega. Med nevarnimi pustolovščinami in spopadi se prepletajo ljubezen, zvestoba, izdaja in vprašanja o tem, komu je mogoče verjeti.

Tudi v Oniksni nevihti je združena epska fantazija z romantiko in napeto akcijo. Svet zmajev postaja obsežnejši in kompleksnejši, razkrivajo se nove plati njegove zgodovine in magije, zgodba pa bralca z vrsto preobratov nenehno sili k ugibanju, kaj se bo zgodilo naprej. Roman je namenjen tako ljubiteljem fantazijskih svetov in zmajev kot tudi bralcem, ki jih pritegnejo intenzivni odnosi med junaki in zgodbe o odraščanju, pogumu ter boju za preživetje.

Oniksna nevihta je pripoved o svetu, v katerem se starim pravilom izteka čas. Violet bo morala ugotoviti, kaj je pripravljena tvegati za ljudi, ki jih ima rada, in ali lahko spremeni usodo, ki se ji zdi že vnaprej določena. Ko se približuje nova nevihta, postaja jasno, da prava nevarnost ni vedno tista, ki jo je mogoče videti.

Za vse bralce, ki so se pustili posrkati v svet Četrtega krila in Železnega plamena, je tretji del serije novo poglavje zgodbe o zmajih, moči, ljubezni in vojni. Z večjimi vložki, nevarnejšimi nasprotniki in skrivnostmi, ki lahko spremenijo vse.

Rebecca Yarros je ameriška pisateljica in avtorica več kot dvajsetih romanov ter ena najbolj uspešnih sodobnih avtoric romantične literature in fantazije. Širši svetovni preboj ji je prinesla serija Empirjan (Empyrean). Njene knjige so postale uspešnice lestvic New York Times, USA Today in Wall Street Journal, za svoje delo pa je prejela tudi britansko knjižno nagrado za knjigo leta in nagrado Alex.

Debeluška : novela

Henri René Albert Guy de Maupassant je mojster kratkih novel, izreden stilist ter eden pomembnejših predstavnikov francoskega realizma in naturalizma. Rodil se je leta 1850 v Tourville sur Arques in v svojem življenju ustvaril številna pomembna dela (šest romanov Njeno življenje, Lepi striček, Zapeljivec, … ter več kot tristo novel: Debeluška, Coco, Nakit, …). Nanj sta tako osebno kot literarno pomembno vplivala Gustave Flaubert in Émile Zola. Zanimivo je dejstvo, da je svoj celoten opus ustvaril zgolj med leti 1880 in 1890. Kasneje je zaradi sifilisa postopoma zapadel v norost in umrl malo pred svojim 43. rojstnim dnevom, leta 1893. Njegova dela so aktualna še danes, številna doživljajo tudi filmske adaptacije.  

Debeluška je izšla leta 1880 in velja za mojstrovino realističnega in naturalističnega pisanja. Je Maupassantova prva novela in prav z njo je avtor zaslovel. Zgodba se odvija v času francosko-pruske vojne, ko skupina meščanov v kočiji beži iz okupiranega francoskega mesta Rouen. Potniki prihajajo iz različnih družbenih skupin (ugledni in bogati meščani, redovnici, politiki ter prostitutka Rousset, ki jo zaradi obilnejše postave kličejo Debeluška), ki jih avtor opiše s poglobljenim poznavanjem človeške duševnosti. Nadaljnjo pot druščini z nenavadno zahtevo prepreči pruski časnik, kar sproži osrednji situacijski problem, ki se brutalno razreši prav na račun Debeluške.

Novela na jasen, kirurško hladen način razkriva obširno paleto človeških narav ter prefinjeno razgalja zlagano, pokvarjeno meščansko moralo. 

Desetnica

Delo Andreja Rozmana Roze Desetnica je sicer opredeljeno kot mladinski roman, vendar gre dejansko za satiričen prikaz sodobnega sveta oziroma aktualno družbeno kritiko. Uspešen poslovnež, gospod Alfi Omegar, si po devetih hčerah neznansko želi sina, ki bi podedoval njegovo podjetje. Čeprav ima vse hčere zelo rad, pa ob rojstvu desete, Brine, doživi živčni zlom. Ko vedeževalka Miranda gospodu Alfiju prerokuje, da ga bo bližnja oseba spravila na beraško palico, pride na plano njegovo vraževerje in znani ljudski motiv o desetnici, ki mora od doma.
»Desetnica« Brina je pravo očetovo nasprotje. Deklica z močnim socialnim čutom, občutljiva za krivice in škodo, ki jo povzroča človek, komaj sedemletna odide od doma, stran od bogatega očeta, ki se je poskuša na neočiten način znebiti, in razvajenih, hudobnih sester. Potuje po svetu, kjer spoznava temne strani družbe, srečuje pa tudi dobre ljudi, ki ji pomagajo.
Roza se na svojstven način z duhovitimi, pikrimi, bolečimi in skorajda neverjetnimi opisi današnjega sveta dotakne številnih aktualnih tem doma in v tujini, od davčnih goljufij premožnih podjetnikov, neobčutljivega kapitalizma, razkošnega življenja na račun nepoštenja, sovraštva do tujcev, ekoloških problemov do spolne zlorabe otrok.
Rešitev so mladi, kot je Brina, ki teh krivic in nepravilnosti ne sprejemajo in se jim upirajo, čeprav pri svojem aktivizmu naletijo tudi na številne prepreke.

Avtor motiv iz ljudske pesmi Desetnica, ki je v pričujočem delu zapisana na začetku, kjer nas spomni na njeno vsebino, uporabi v sodobni pripovedi, kjer lahko med branjem iščemo vzporednice. Ena od njih je tudi ta, da je morala desetnica v ljudskem izročilu zapustiti dom zaradi vraževerja (prinašanja nesreče), Brina pa predstavlja družbeno izobčenje tistih, ki moralne vrednote postavljajo pred materialistične.

Pogled

Moški izrazito nizke rasti in njegova ljubljena, ki ni najbolj zdrave postave, nasprotno, gre za izjemno debelo žensko, živita v zavetju svojega doma mirno, odmaknjeno življenje. Toda takoj ko stopita na ulico, se nanju usuje množica obsojajočih pogledov. Ona se tolaži z obsesivnim prenajedanjem, on z obsesivnim iskanjem gesel. Nekega dne se domislita, da bi zamenjala vlogi.

Toda zgodba se tu šele zares začne. Oditi je treba v preteklost in v svet, kajti človek je vselej in povsod hkrati tisti, ki gleda, in tisti, ki je gledan. Radovednosti pa se ni mogoče izogniti.

Ta zagotovo ena najbolj nenavadnih knjig Elif Shafak, prvič objavljena že leta 1999, je morda danes aktualna bolj kot kdaj prej. Nastala je v času, ko še ni bilo razgaljanja preko resničnostnih šovov in družbenih omrežij, vendar govori o nečem, kar je bilo z nami od nekdaj: o gledanju opazovalcev in videnem opazovanem.

Shafak se med pojmi lepote, grdote, čustvene lakote, travme in pogledih z najrazličnejšimi nameni ter podobah, ki jih ustvarjamo o sebi in drugih, sprehaja prav groteskno. Njena proza je vzhodnjaško mistična in pripovedno igriva, hkrati pa se nam ves čas poskuša izmuzniti z vijuganjem skozi prostor in čas ter se spušča v skrivnosti človeškega bitja, ki je bilo od nekdaj izpostavljeno tujemu pogledu.

Pogled je nenavadna, duhovita in mestoma skoraj nadrealistična študija o tem, kako zelo nas določajo pogledi drugih. O tem, kako gledamo, kako smo gledani in kako hitro lahko pogled postane sodba. Pred človeško radovednostjo, ne glede na čas in prostor, pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti.

Elif Shafak je večkrat nagrajena sodobna turško-britanska pisateljica, njene zgodbe odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, žensk, migracij, spomina in različnih oblik drugačnosti. Objavila je 21 knjig, ki so prevedene v 58 jezikov, za svoje delo je prejela številne nagrade. Piše večplastno in brez strahu prestopa meje med kulturami, žanri in perspektivami, zaradi česar njeni romani vedno znova razkrivajo, kako zapleteno je biti človek.

Operacija angel : primer višjega inšpektorja Ryana

Operacija angel je četrti roman iz priljubljene serije o detektivu glavnem inšpektorju Ryan, ki je umeščena v slikovito, a skrivnostno pokrajino Northumbrije na severovzhodu Anglije. Serija združuje klasično kriminalno preiskavo, temačne skrivnosti, nevarne nasprotnike in osebno zgodbo glavnega junaka.

Ryan se po pretresljivih dogodkih iz prejšnjih primerov sooča z novim primerom, ki ga zaznamujejo nenavadni umori in zlovešča simbolika. Ko preiskava razkrije povezave med zločini, verskim fanatizmom in sprevrženimi prepričanji posameznika, postane jasno, da storilec ne bo zlahka ustavljen. Ryan in njegova ekipa morajo sestaviti koščke zapletene uganke, pri tem pa se znajdejo v tekmi s časom.

Posebno mesto v zgodbi ima tudi Ryanovo zasebno življenje in njegov odnos z zgodovinarko Anno Taylor, ki se mora soočati s posledicami dogodkov iz preteklosti. Rossova tako kriminalni zaplet prepleta z osebnimi odnosi in vprašanji o tem, kako daleč lahko človeka pripeljejo vera, obsedenost in želja po maščevanju.

Dinamičen in napet kriminalni roman bralca hitro potegne v dogajanje. Odlikujejo ga slikoviti opisi severovzhodne Anglije, prepričljiva policijska preiskava ter nenehno stopnjevanje napetosti. Ljubitelje kriminalk bo pritegnil predvsem zaradi temačnega vzdušja, zapletenega primera in karizmatičnega glavnega junaka.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Umori pri Heavenfieldu : primer višjega inšpektorja Ryana

Ko v odmaknjeni cerkvici v Heavenfieldu odkrijejo truplo, se preiskava hitro zaplete. Medtem ko detektiv Ryan poskuša razvozlati okoliščine umora, se tudi sam nepričakovano znajde med osumljenci. Njegov položaj postane še težji, ko začnejo umirati člani skrivnostnega kroga, povezanega z umorjenim moškim.

Ryan mora kljub nezaupanju svojih kolegov čim prej odkriti, kdo stoji za nizom umorov in kakšna skrivnost povezuje žrtve. Vsak nov namig razkriva temnejšo plat navidez mirne skupnosti, nevarnost pa se vse bolj približuje tudi njemu.

Napeta kriminalka L. J. Ross bralca popelje v slikovito Northumbrijo, kjer zgodovinske skrivnosti, osebne zamere in hladnokrvni zločini ustvarijo srhljivo uganko.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Niz smrti na dvorcu : primer višjega inšpektorja Ryana

Niz smrti na dvorcu je šesta knjiga v priljubljeni seriji kriminalk o višjem inšpektorju Ryanu. Po napornem obračunu s serijskim morilcem Ryan z zaročenko preživlja poletje na slikovitem posestvu Cragside v severni Angliji. Idilično vzdušje prekine detektivska zabava v viktorijanskem slogu, ki se sprevrže v resničen zločin, ko med izpadom elektrike odkrijejo mrtvega starejšega moškega. Sprva vse kaže na nesrečo, a nova smrt razkrije, da se med prebivalci dvorca skriva morilec.

L. J. Ross tudi v šestem primeru uspešno združuje klasično detektivsko uganko zaprtega kroga osumljencev z napeto policijsko preiskavo in privlačnim angleškim podeželjem. Razkošno okolje zgodovinskega dvorca, dobro razviti stalni liki kriminalistične ekipe ter postopno razkrivanje skrivnosti ustvarjajo napeto, a hkrati lahkotno berljivo kriminalko. Roman bo navdušil ljubitelje tradicionalnih britanskih detektivk, v katerih so pomembnejši logično razpletanje uganke, vzdušje in medosebni odnosi kot eksplicitno nasilje.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Smrt pod platano : primer višjega inšpektorja Ryana

Smrt pod platano je drugi primer višjega inšpektorja Ryana, v katerem L. J. Ross ponovno združi napeto kriminalno preiskavo, slikovito pokrajino severne Anglije in skrivnosti, ki jih preteklost ni nikoli zares pokopala. Ob poletnem enakonočju pod znamenito platano ob Hadrijanovem zidu odkrijejo okostje mlade ženske, ki je tam ležalo več kot desetletje. Navidez pozabljen primer postane izhodišče za zahtevno preiskavo, v kateri se prepletajo stare zamere, prikrite povezave in novi zločini.

Ryan in njegova ekipa kmalu ugotovijo, da razkrivanje resnice ogroža ljudi tudi v sedanjosti. Medtem ko se krog osumljencev oži, se mora inšpektor soočiti tudi z lastnimi dvomi in posledicami preteklih dogodkov. Avtorica zgodbo gradi z zmernim tempom, poudarek pa namenja razvoju likov, vzdušju in postopnemu razkrivanju uganke.

Roman bo pritegnil ljubitelje klasičnih britanskih kriminalk, v katerih niso v ospredju krvavi prizori, temveč logično sklepanje, prepričljivi liki in napetost, ki vztraja do zadnjih strani. Čeprav je Smrt pod platano nadaljevanje romana Sveti otok, deluje tudi kot samostojna kriminalna zgodba.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Družinska prijateljica

Napet psihološki triler Družinska prijateljica (The Family Friend) je sedma v slovenščino prevedena knjiga Claire Douglas, britanske pisateljice in nekdanje novinarke. Njeni psihološki romani so uspešnice Sunday Timesa, v Združenem kraljestvu pa so prodali že več kot tri milijone izvodov.

V romanu Imogen nepričakovano podeduje podeželsko hišo v bližini Batha, katere lastnica je bila njena družinska prijateljica in umetnica Dorothea Roe. Imogen jo je nazadnje videla pred šestnajstimi leti, med tragičnim poletjem, ki ga ne more pozabiti.

Sprva ne razume, zakaj ji je Dorothea zapustila hišo. Skupaj s partnerjem Joshom v njej vidi priložnost za nov začetek, zato se preselita. Med pregledovanjem hiše Imogen odkrije škatlo s svojim imenom, zaradi česar posumi, da ji je Dorothea pred smrtjo želela nekaj sporočiti.

Ko se pojavijo namigi, da Dorotheina smrt morda ni bila naključna, se Imogen odloči raziskati njeno preteklost. Pri tem odkrije skrivnosti, ki povezujejo Dorotheo, njene nekdanje prijatelje in njeno družino.

Imogen se tako znajde v nevarni igri, v kateri ne ve več, komu lahko zaupa. Med iskanjem odgovorov mora ugotoviti, kdo je želel utišati Dorotheo in zakaj bi bila njena smrt povezana z družinskimi skrivnostmi, ki naj bi že zdavnaj ostale zakopane. Ko spozna, da bi lahko bila naslednja tarča prav ona, postane razkrivanje preteklosti tudi boj za lastno varnost.