skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Pridigar

Drugi roman iz priljubljene serije o Fjällbacki potrjuje, da Camilla Läckberg sodi med najprepoznavnejše predstavnice sodobnega nordijskega kriminalnega romana. V Pridigarju ostaja zvesta receptu, ki je zaznamoval že njen prvenec – napeto kriminalno preiskavo prepleta z družinsko sago, psihološko poglobljenimi liki in skrivnostmi, zakopanimi globoko v preteklosti.

V poletnem vrvežu majhen fantič med igro v Kraljevi soteski odkrije truplo mlade turistke. Na prizorišče pokličejo policijo in stvari se še bolj zapletejo, ko pod umorjeno žensko najdejo dve ženski okostji, za kateri se izkaže, da pripadata dvema dekletoma, ki sta nepojasnjeno izginili pred štiriindvajsetimi leti. Medtem ko policist Patrik Hedström vodi preiskavo, njegova partnerica Erika Falck po svoje razpleta zgodovino vplivne, strogo religiozne družine, katere člani bolj kot resnico varujejo ugled. Sedanjost in preteklost se vse tesneje prepletata, dokler ne postane jasno, da dolgo zamolčane skrivnosti še vedno usodno posegajo v življenja ljudi.

Avtorica ne gradi napetosti z nenehnimi akcijskimi prizori, temveč z natančno odmerjenim razkrivanjem informacij, menjavanjem pripovednih perspektiv in prepričljivim psihološkim portretiranjem oseb. Posebna odlika romana je prikaz tesnobnega ozračja v navidez idilični skupnosti, kjer se pod površjem vsakdanjega življenja skrivajo fanatizem, nasilje, manipulacija in medgeneracijske travme. Kriminalna uganka je premišljeno zasnovana, vendar je enako pomembno raziskovanje družinskih odnosov in vprašanja, kako lahko molk in prikrivanje zaznamujeta več generacij.

Čeprav je mogoče zgodbo brati samostojno, bodo bralci, ki poznajo Ledeno princeso, še bolj uživali v razvoju osrednjih junakov in njihovih odnosov. Pridigar sicer ne prinaša žanrskih prelomov, vendar navduši z zanesljivo pripovedjo, atmosferično kuliso, prepričljivo karakterizacijo in postopnim stopnjevanjem napetosti do presenetljivega razpleta.

Roman bo všeč bralcem, ki poleg detektivske preiskave cenijo tudi psihološko poglobljene like, družinske skrivnosti in počasnejše, a učinkovito grajeno stopnjevanje napetosti. Pridigar je kakovostno nadaljevanje serije, ki potrjuje, da Camilla Läckberg zna uspešno združiti kriminalko, družinsko dramo in družbenokritični razmislek v privlačno bralsko celoto.

Brez obraza

Sedemnajstletni Marko izhaja iz urejene družine. Ima ambicioznega starejšega brata, ki študira v Ameriki, oče Peter Magdič je cenjen akademski predavatelj, mama Sofija je v svoji službi prav tako uspešna. V Salzburgu živijo na videz varno in izpopolnjeno življenje in so medsebojno povezani, le Marko je morda malo preveč zaprt vase in večino časa preživi zaklenjen v svoji sobi. Na gimnaziji, ki jo obiskuje, se ne počuti udobno, saj nad njim visi senca brata Lukasa, s katerim ga tamkajšnji profesorji pretesno povezujejo in od njega zahtevajo več, kot jim lahko ponudi. Zato na pobudo ostalih članov družine sprejme odločitev, da se prešola. Na presenečenje vseh izbere Dunaj, a ga v njegovi odločitvi po samostojnejšem življenju podprejo. Kaj kmalu po selitvi pa na njihova domača vrata potrkajo kriminalisti z informacijo, da so ga našli mrtvega v eni od dunajskih hotelskih sob. Steče preiskava Markovega umora, a z le malo konkretnimi sledmi. Na poti razvozlavanja primera, v kar se aktivno, a skrivno in tvegano vključi celo Markova mama, potujemo med Dunajem, Salzburgom, švicarskim krajem Gossau in Las Palmasom na Kanarskih otokih, raziskavo pa vseskozi ogroža zunanji sodelavec policije, s katerim se preiskovalka Lili ujame v preveč zaupljivo razmerje in s tem ogrozi tudi svoje življenje. Vzrok Markove smrti, ki so mu verižno sledile tudi druge, izvemo šele na koncu romana in ob spoznanju, kaj vse se dejansko dogaja v skritih spletnih klepetalnicah, pretreseni obnemimo. Zgodbo je avtorica Danica Ozvaldič, ki se kot pisateljica vzpostavlja šele v svojih zrelejših letih, namreč zapisala na osnovi dogodka, ki se je, povezan z njeno družino, res zgodil. S tem romanom, ki ga zaradi narave vsebine označujemo kot kriminalnega oz. detektivskega, a je mnogo več od tega, je želela bralstvu predati sporočilo, da so sprevržene nevarnosti svetovnega spleta, katerega strupene lovke segajo po posameznikih v begu pred stiskami in osamljenostjo, še kako srhljivo resnične. S tem ko vemo, da se je nekaj takšnega dejansko zgodilo, pa besedilo odzvanja s povsem drugačnim glasom, kot če bi brali pač eno od domišljijsko zapisanih tragičnih zgodb. Avtoričina pisava je jasna in primerno distancirana, čutiti pa je moč v njej nevsiljiv, a močan etični duh, ki ga v besedilo vpelje že uvodoma. Z bralcem deli tudi spoznanje, da smo ljudje pač človeški in je s krivdo, ki naplavi ob primerih, kot na primer pri opisanem, potrebno ravnati potrpežljivo in spravljivo, kajti ta ni nujno zgolj samo naša, ter da imamo tudi po tragičnih dogodkih »še vedno priložnost polno živeti z ljudmi, ki jih imamo ob sebi in jih včasih ne cenimo dovolj. Ker se zdijo samoumevni.« Predvsem pa – čeprav nas to ne odvezuje previdnosti in odgovornosti – nikogar ni mogoče obvarovati pred pastmi življenja.

Nadomestna mati

Kako daleč bi bili pripravljeni iti, da bi uresničili svojo največjo željo? Freida McFadden tudi v romanu Nadomestna mati spretno prepleta psihološko napetost, nezaupanje in presenetljive preobrate.

Roman Nadomestna mati (The Surrogate Mother, 2018) je samostojni psihološki triler ameriške avtorice, zdravnice in ene najbolj branih sodobnih pisateljic napetih zgodb. V središču romana je Abby, ki po letih neuspešnega zdravljenja neplodnosti in propadlih posvojitvah skoraj izgubi upanje, da bo postala mati. Ko ji osebna asistentka Monica ponudi, da bo zanjo donosila otroka, se zdi, da se ji je končno uresničila največja želja. Toda kmalu postane jasno, da Monicina radodarnost skriva temačno ozadje in da je njena preteklost veliko bolj zapletena, kot si je Abby predstavljala.

Freida McFadden tudi v tem romanu ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu: kratka poglavja, hitro stopnjevanje napetosti, nezanesljivi liki in nepričakovani zasuki bralca vodijo skozi zgodbo, v kateri se vprašanja zaupanja, materinstva, manipulacije in obsedenosti prepletajo v napet psihološki triler. Nadomestna mati je eden izmed avtoričinih zgodnejših romanov, ki je po uspehu njenih poznejših uspešnic doživel novo mednarodno izdajo in ponovno pritegnil številne bralce.

Didaskalije k dihanju

Didaskalije k dihanju so pesniška zbirka, v kateri pesnica z značilno jezikovno preciznostjo in miselno ostrino raziskuje temeljna vprašanja človekovega bivanja. Pesmi se dotikajo dihanja kot metafore življenja, telesnosti, medosebnih odnosov, ljubezni, osamljenosti, svobode, odgovornosti in jezika kot prostora, v katerem se oblikujeta posameznik in njegov odnos do sveta. Lirski subjekt je neprestano v dialogu – s seboj, z drugim in z družbo –, pri čemer odpira vprašanja identitete, etike in možnosti pristnega stika.

Zbirko odlikujejo zgoščen izraz, bogata metaforika ter preplet intelektualne refleksije in močne čustvene izkušnje. Pesnica se izogiba patetiki; namesto nje uporablja natančen, mestoma ironičen in provokativen pesniški jezik, ki od bralca zahteva aktivno sodelovanje. Naslovne »didaskalije« ne ponujajo navodil v običajnem pomenu besede, temveč nakazujejo možnosti razumevanja sveta in lastnega bivanja.

Gre za izjemno dovršeno pesniško zbirko, ki s svojo večplastnostjo nagrajuje počasno in premišljeno branje. Zaradi izrazite filozofske razsežnosti in zahtevnejše poetike je primerna predvsem za bralce sodobne slovenske poezije, ljubitelje refleksivne lirike ter vse, ki jih zanimajo vprašanja jezika, identitete in človekovega mesta v svetu. Zbirka bo posebej pritegnila bralce, ki cenijo poezijo kot prostor poglobljenega razmisleka in estetskega doživetja.

Didaskalije k dihanju je tretja pesniška zbirka Anje Zag Golob, za katero je avtorica prejela drugo Jenkovo nagrado.

Vrani St. Gilesa

Roman Vrani iz St. Gilesa bralca popelje v 18. stoletje, na Jamajko. Med sužnje, ki so odločeni, da si po letih trpljenja na plantažah sladkornega trsa dokončno izborijo svobodo. Eden njih je Daniel, ki med nasiljem in kaosom upora v grozi razmišlja o tem, kako rešiti življenja najbližjih. Med begom z mlajšo sestrico v naročju ga preplavljajo občutki krivde in bolečine za tistimi, ki jih mora pustiti za sabo. Pot ga pelje v angleške kolonije med ameriško revolucijo in se nadaljuje na temačnih ulicah Londona. Tam se skupaj s sestro znajdeta v zloglasnem okrožju St. Giles, v enem najrevnejših slumov v angleški zgodovini.

Roman osvetljuje resnično zgodovinsko skupnost temnopoltih prebivalcev Londona v 18. stoletju in se ukvarja s čustvenimi in družbenokritičnimi vprašanji o krivdi, odgovornosti, revščini, rasizmu, svobodi … Poleg napete zgodbe ga odlikujejo živi opisi atmosfere zgodovinskega Londona in njegovega “podzemlja” – vseprisotnega kriminala, tesno stisnjenih stanovanj, umazanih kleti in smrdljivih ulic, kjer se obupanci “potem ko so se jim pred nosom zaloputnila vsa druga vrata oklepajo roba sveta …”

V brezzakonju Labirinta si mora Daniel rešitev priboriti sam. Če se želi rešiti iz pasti, v katero  sta ga ujela nepravičen sistem in podzemlje St. Gilesa, mora ukrepati tako z glavo kot s pestmi …

Sveti otok : [primer višjega inšpektorja Ryana]

Sveti otok je prvi roman v seriji kriminalnih zgodb o višjem inšpektorju Ryanu avtorice L. J. Ross. Zgodba se odvija na skrivnostnem in slikovitem Svetem otoku (Lindisfarne), v odmaknjenem kraju z bogato zgodovino, starodavnimi ruševinami in tesno povezano skupnostjo, kjer ima skoraj vsak prebivalec svoje skrivnosti.

Ko v ruševinah nekdanjega samostana odkrijejo truplo mlade ženske, na pomoč pri preiskavi pokličejo višjega inšpektorja Maxwella Ryana. Primer, ki se sprva zdi kot osamljen zločin, kmalu razkrije temačne povezave s preteklostjo otoka, starimi zamerami in skritimi resnicami. Ryan se mora pri iskanju morilca prebiti skozi mrežo sumov, molka in skrivnosti, pri tem pa se sooča tudi z lastnimi ranami iz preteklosti.

Avtorica v romanu združi klasično detektivsko uganko z vzdušjem britanskega podeželja, zgodovinskimi skrivnostmi in dobro izrisanimi liki. Napeta preiskava, slikovit opis otoka ter postopno razkrivanje odnosov med prebivalci ustvarjajo privlačno kriminalko za ljubitelje počasneje razvijajočih se zgodb, v katerih pomembno vlogo igrajo okolje, značaji in skrivnosti skupnosti.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbrii. Sveti otok je prva v seriji, prevedena v slovenski jezik.

Optimisti: roman

Dvajsetletni Valentin Volk je rojen v Nemčiji. Iz mesta Kassel ga želja po študiju v domovini njegovih staršev popelje na pot v Ljubljano. Na vlaku sreča žensko, s katero po spletu okoliščin potujeta skupaj v kupeju in med njima preskoči iskrica. Po razhodu brez slovesa se Valentin loti študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti ter se želi vključiti v skupino vrstnikov. Druži se s sošolcem Aljošo, Marjo, Bibijano in Damirjem. Mlade_i študentke_i razpravljajo o perečih družbenih vprašanjih. Nemalokrat zaidejo v poglobljene debate, ki se dotikajo umetnosti, filozofije ter iskanja lastne identitete v času in prostoru. Valentin spozna ambicioznega dijaka Petra, like na umetniški sceni prestolnice in celo tihotapce. V vrtincu nenehnega dogajanja v Ljubljani podnevi in ponoči se njegove poti zopet križajo z neznanko z vlaka. Ime ji je Diana in je plesalka, ki si obupano želi ohraniti svojo kariero na področju umetnosti. Ob vsem, kar se mu dogaja, se zamajejo Valentinovi temelji in razblinijo predstave o Ljubljani.

Roman združuje prvine mnogih žanrov, od ljubezenske zgodbe do kriminalke, a takšno žanrsko poigravanje nikakor ne zavira tekočnosti osnovnega loka pripovedi. Je slikovit literarni portret angažirane generacije mladih intelektualcev, ki je verjela v ideale, le da niso bili prepričani kakšni sploh so ti ideali. V zgodbo se vpletajo razmisleki o veri, jeziku, zabavni industriji, umetnosti ter še marsičem. Tisti, ki Ljubljano dobro poznajo, bodo zagotovo prepoznali marsikateri “plac”, kamor mlade odnese med prostim časom. Roman neke generacije, ki s svojimi vprašanji ni primeren le za študente z začetka novega tisočletja, ampak nagovarja širšo publiko. Starejšim nudi možnost reflektiranja in podoživljanja lastnih izkušenj mladosti, mlajšim pa oblikovanje lastnih mnenj in stališč o svetu, v katerem se nahajamo.

Vid Simoniti je filozof, pisatelj, umetnostni zgodovinar in izredni profesor na univerzi v Liverpoolu. Napisal je študijo o sodobni umetnosti z naslovom Artists Remake the World. Optimisti je njegov romaneskni prvenec.

Sedem mostov : primer višjega inšpektorja Ryana

Višji inšpektor Ryan se po dogodkih iz prejšnjega primera pripravlja na lov za morilcem, ki mu je nekoč ušel, vendar njegove načrte prekine nova grožnja. Ko eksplozija na znamenitem mostu Tyne pretrese Newcastle, postane jasno, da je na delu izjemno preračunljiv storilec, ki želi za seboj pustiti uničenje in strah. Ryan in njegova ekipa se podajo v napeto tekmo s časom, saj vsak nov napad razkriva del smrtonosnega načrta, v katerem so mostovi več kot le prometne povezave – postanejo simboli maščevanja in uničenja.

Sedem mostov je osmi roman v priljubljeni seriji o višjem inšpektorju Ryanu. L. J. Ross tudi tokrat spretno preplete kriminalno uganko, napeto policijsko preiskavo in osebne zgodbe osrednjih likov. Dogajanje, umeščeno v slikovito Northumbrijo, ves čas ohranja visok tempo, medtem ko avtorica z nepričakovanimi obrati in prepričljivo atmosfero bralca vodi do razpleta, v katerem ni prostora za napačne korake. Roman bo navdušil ljubitelje sodobnih britanskih kriminalk, ki poleg napetosti cenijo tudi dobro razvite like in občutek za kraj dogajanja.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbrii, Sveti otok pa na še posebej slikovitem in mističnem otoku Lindisfarne. V zbirki je izšlo že 22 knjig, osem je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo in Sedem mostov). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Knjižnica novih začetkov

Kaj, če bi obisk knjižnice spremenil tok vašega življenja? V romanu Knjižnica novih začetkov japonska pisateljica Michiko Aoyama preplete pet zgodb ljudi, ki so se znašli na življenjskem razpotju. Nezadovoljna prodajalka, podjetnik brez poguma, mlada mama, iskalec zaposlitve in upokojenec imajo na prvi pogled malo skupnega – dokler jih pot ne pripelje do skrivnostne knjižničarke Sajuri Komači.

Njena priporočila nikoli niso naključna. Poleg knjige, ki jo obiskovalci iščejo, vsak prejme še eno, na videz nepovezano delo, ter drobno figurico iz filca. Prav nepričakovano branje postopoma odpre nova vprašanja, prebudi pozabljene želje in pokaže smer, ki je prej niso videli.

Aoyama z nežnim, umirjenim pripovednim glasom ustvari toplo zgodbo o moči knjig, naključnih srečanj in pogumu za spremembe. Roman ni le poklon knjižnicam in knjižničarjem, temveč tudi opomnik, da se novi začetki pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – med knjižnimi policami. Bralce bo nagovoril s toplino, optimizmom in vero, da lahko ena prava knjiga ob pravem času spremeni pogled na življenje.

Kot nekoč

Caro Claire Burke je ameriška pisateljica. Roman Kot nekoč je njen knjižni prvenec, v katerem skozi izvirno zgodbo satirično obravnava sodobne ideale popolnega družinskega življenja, vpliv družbenih omrežij ter človekovo potrebo po odobravanju okolice. Ob tem odpira vprašanja o identiteti, iskrenosti in resničnih življenjskih vrednotah.

Glavna junakinja romana je Natalie Heller Mills, ki z možem in šestimi otroki živi na kmetiji. Navzven vodi tradicionalen način življenja, po katerem je znana tudi na družbenih omrežjih kot uspešna vplivnica. Njena vsakdanja podoba ustvarja vtis preprostega življenja, v resnici pa za kamero uporablja sodobno tehnologijo, družina se spopada z neredom, med njo in možem pa vlada vse večje nerazumevanje. Njen mož je tudi sin znanega politika, zato je njuno življenje še bolj pod drobnogledom javnosti.

Po nenavadnem dogodku se Natalie znajde v svetu, ki spominja na življenje v 19. stoletju. Prebudi se v hiši, podobni svojemu domu, vendar je vse okoli nje drugačno. Brez sodobnih pripomočkov se mora prilagoditi vsakodnevnim opravilom, drugačnemu načinu življenja in odnosom med ljudmi. Medtem se sooča z lastnimi dvomi, strahovi in vprašanji o tem, ali je potovala v času in kako naj se reši iz te zanke.

Pripoved je zasnovana na dveh časovnih ravneh. Ena spremlja Nataliejino doživljanje sveta, v katerem se nenadoma znajde, druga pa skozi njene spomine razkriva dogodke iz otroštva, mladosti in odraslega življenja, ki so jo oblikovali ter jo pripeljali do trenutka, ko se njeno življenje popolnoma spremeni. Takšna zgradba bralca postopoma vodi do razumevanja glavne junakinje, hkrati pa vse do konca ohranja napetost in skrivnostnost.

Osrednji lik Natalie ni tipična junakinja, s katero bi se bralec zlahka poistovetil. Navzven želi delovati kot zgledna žena, mati in kristjanka – prijazna, moralna in vedno pripravljena ustreči drugim. Vendar se pod to podobo skrivajo potlačena jeza, zamere in notranje nezadovoljstvo, zato je njen značaj večplasten in prepričljiv, čeprav ni vedno všečen.

Roman izstopa predvsem zaradi izvirne zgodbene zasnove, saj uspešno poveže sodobni svet družbenih omrežij z življenjem v preteklosti. Ob tem odpira številna vprašanja o iskrenosti, identiteti in vplivu javnega mnenja na posameznika. Pokaže, kako lahko želja po odobravanju drugih in ustvarjanju popolne podobe postopoma zasenči pristne odnose ter človeka oddalji od samega sebe. Sporočilo romana je zelo aktualno, saj spodbuja razmislek o vrednotah, družinskih odnosih in tem, koliko pomena namenjamo mnenju okolice.