skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

V nevarnem objemu morja

Dominique Fortier je kanadska frankofonska avtorica, ki jo slovenski bralci že poznamo po romanu Papirnata mesta. Roman V nevarnem objemu morja je v originalu izšel tri leta pred Papirnatimi mesti, leta 2015. Njegovo izhodišče je Mont Saint-Michel, francoska gora otok, sveti romarski kraj, posvečen nadangelu Mihaelu, kjer je pred vstopom v 1. tisočletje nastala opatija in je danes del svetovne kulturne dediščine UNESCO. V delu se vsebinsko prepletata dve zgodbi: prva je fiktivna zgodba, ki se dogaja v samostanu v 15. stoletju, njen protagonist je slikar Élòi Leroux, ki se v samostan zateče po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, ki jo je po naročilu portretiral. Ob tej zgodbi ne spoznamo samo življenja menihov v opatiji in zgodovine samostana, pač pa je v središču avtoričine pozornosti intimna preobrazba mladega umetnika, njegova ljubezen in prebolevanje izgube. Izpostavljeno je slikarjevo trpljenje, njegova popolna ustvarjalna smrt in počasno ponovno rojstvo ob drobnih posameznih doživetjih v opatiji, ki ga močno zaznamujejo srečanja z romarji in slikarjevi stiki s takratnimi knjigami v samostanski knjižnici, ki jo umetnik opiše kot četrti vrt opatije (poleg zelenjavnega, zeliščnega in rožnega, str. 21).  Tu je – čeprav nepismen – prepisoval knjige. Druga osrednja zgodba pa je avtoričina: prostorsko se gibljemo med Montrealom v Kanadi in Goro Sv. Mihaela v Franciji, s katero se je avtorica prvič srečala pri trinajstih letih in ob tem doživela občutek nedojemljive očaranosti. Avtorica raziskuje svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju Lerouxu, razmišlja o sebi kot o pisateljici, ki je razpeta med materinske obveznosti in lastne pisateljske ambicije ter o pisanju na splošno. Prav tako kot protagonist zgodbe, ki jo piše, je tudi sama v svojevrstni ustvarjalni blokadi, ki jo preseže po obisku Gore Sv. Mihaela. Pisanje Fortierove ustvarja atmosfero svetosti in dragocenosti, ne samo zaradi kraja dogajanja, pač pa tudi zato, ker govori o tem, kar je človeku posamezniku v intimnem bistvu najbolj sveto – o ljubezni in samouresničenju. Temačni temi življenjske krize in trpljenja avtorica postavi nasproti številne svetle iskre življenja, s katerimi je presvetljeno doživljanje obeh protagonistov (doživljanje narave, razmišljanje o pomenu besed, o življenjskih vrednotah …) tako v srednjem veku kot v sodobnem svetu. Delo je zelo navdihujoče, kljub fragmentarnemu podajanju obeh zgodb in dvema časovnima tokovoma deluje harmonično, je hkrati kratko in jedrnato, a obenem bogato z drobnimi detajli pogleda posebnih protagonistov. Slovenska izdaja je obogatena z dobrodošlimi opombami (največkrat s kratkim pojasnilom zgodovinskih dejstev ali omenjenih oseb) prevajalca in spremno besedo Katarine Marinčič. Delo je bilo leta 2016 nagrajeno s kanadsko literarno nagrado Governor General’s Award.

Preden sva postala tujca

Zgodba nas popelje v študentska leta, kjer se pogosto spletejo vseživljenjska  prijateljstva. V študentskem domu se prepleteta življenji mlade nadarjene glasbenice Grace in navdušenega fotografa Matta. Iz pristnega prijateljstva se razvije zaljubljenost in ljubezen. Spremljamo njuno mladostno raziskovanje sveta in odnosov, ter njunih življenjskih odločitev, ki ju pripeljejo do kratke ločitve. Splet naključij in nepremišljenih dejanj njunih bližnjih zapelje njuni življenji v popolnoma nasprotne smeri in tako se Matt še po petnajstih letih sprašuje, le kaj je šlo narobe in kje je naredil napako, saj kratko srečanje z Grace obudi vse občutke in čustva izpred toliko let. Odkrivanje vseh zamolčanih skrivnosti mu spremeni vse poglede na življenje, tako v preteklost kot tudi v prihodnost.

Fužinski bluz

13. junij 2000. Dan nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Istega dne se v znamenitem blokovskem naselju Fužine križajo usode štirih posameznikov, ki vsi stanujejo v desetem nadstropju stolpnice.

Pero je bivši metalec, ki se ob prehodu v trideseta leta zateka k obujanju spominov na mladost, polnih pijanskega razvrata, pretepov in hrupnih koncertov. Vera je upokojena profesorica slovenščine, ki se ljubiteljsko ukvarja z zapisovanjem grafitov na ljubljanskih zidovih, hkrati pa se sooča s posledicami svojega propadlega zakona in zamolčane ljubezni do nekdanjega soseda. Igor je nepremičninski posrednik, ki se s svojim pomočnikom Zokijem zaplete v spor s črnogorskim mafijcem, stricem četrte osrednje junakinje, zadirčne in uporniške srednješolke Janine. Ta dneve preživlja s popivanjem po lokalih, izmikanjem šolskim obveznostim ter iskanjem ljubezni, ki jo najde pri svoji najboljši prijateljici Daši.

Andrej E. Skubic z romanom Fužinski bluz riše avtentični medgeneracijski portret ljudi, ki v mislih načenjajo pripovedi o svojih prijateljih, bivših / bodočih ljubimcih, propadlih zvezah, iskanju sreče na pogosto napačnih mestih ter hrepenenju po nečem boljšem. Pri vseh pa obstaja možnost, da se bodo njihova življenja spremenila tudi ko se bo na nogometni tekmi iztekla zadnja minuta.

Pismo Philemonu: roman

Plodoviti slovenski esejist, pesnik in pripovednik, strokovnjak za esperanto in še mnogo več, ki že od leta 1983 živi v Celovcu, je med drugim študiral tudi klasično grščino. Kot avtor, zavezan krščanskim vrednotam, je dober poznavalec antične in svetopisemske zgodovine. V romanu Pismo Philemonu se je tako naslonil na svetopisemsko poglavje iz Nove zaveze, najkrajše pismo apostola Pavla. Svojemu prijatelju in bratu v Kristusu, Filemonu iz Kolos v takratnem rimskem cesarstvu (ostanki se nahajajo v današnji Turčiji), Pavel sestavlja prošnjo, naj se usmili pobeglega sužnja Onezima. Pavel namreč kot pregnanec, jetnik in obsojenec zaradi širjenja krščanstva prebiva v Rimu, v stanovanju (kamri) pri služkinji Areti, ki mu gospodinji. Pri njem se po pobegu in kraji pojavi prav Onezim. Pavlu rimska oblast dopušča, da časa do smrtne obsodbe ne preživlja v zaporu, ampak zgolj zastražen. Zato ima veliko časa, da Kristusov nauk in s tem krščanske vrednote uči tako Areto kot Onezima, nazadnje pa še vojaka Bonifacija, ki ga straži po službeni dolžnosti. K njemu na obiske prihajajo znanci, bratje v Kristusu in pogani, najslavnejši med slednjimi filozof Seneca. Iz pogovorov z njimi se bralcu vse bolj odpira pogled na to, kar naj bi pomenila Kristusova smrt na križu za celotno človeštvo. Ošlak roman zaključi z navidezno oprostitvijo Pavla, ki mu takratni cesar in tiran Neron podeli še nekaj milostnih let, seveda ne v Rimu.

Ošlak skozi notranji monolog apostola Pavla in skozi petindvajset poglavij, naslovljenih po stavkih iz Pisma Filemonu, razgrinja ne le eno izmed apostolovih pisem, ampak spretno vpleta citate iz drugih Pavlovih pisem ter iz Stare in Nove zaveze na sploh. Vprašanja, ki se ob poslušanju nauka porajajo neukim in izobraženim, polaga na usta služkinji, sužnju, filozofu in drugim.  Pavel, ki je kot Jud Savel, preganjalec Kristusovih učencev, doživel spreobrnjenje, dobrodušno in iskreno uči nauk, s čimer mu v romanu uspe, da v krščanstvo in s tem v bivanje v Kristusu spreobrne vsaj tri ljudi. Čeprav so formulacije včasih na videz zapletene in je treba kak stavek prebrati večkrat, ravno to daje besedilu čar in lepoto. Apostol Pavel z gosjim peresom, ki je vodilni motiv romana, na papirus izpiše svojo vero v osvoboditev človeštva in v pravo, ne zgolj navidezno svobodo. O tem, kaj je prava in kaj navidezna svoboda in kdo je v resnici suženj, razpravlja z ostro prirezanim peresom in ostro prirezanimi besedami.  Morda bodo bralca prav te besede nagovorile, da bo začel znova odkrivati tudi knjigo knjig.

Roman je sočasno izšel še v esperantu.

Noro bogati Azijci : [roman]

Pričujoči mednarodni knjižni hit je prvi del trilogije singapursko-ameriškega pisatelja Kevina Kwana. Po romanu je bil posnet tudi film, ki je postal prava uspešnica. Rdeča nit zgodbe se vrti okoli mladega newyorškega para, ki se odloči preživeti poletje pri fantovi družini v Singapurju. Med njima stoji velika skrivnost, saj dekle ne ve, da njen dragi prihaja iz izjemno bogate družine. Poleg vsega je tudi eden najbolj zaželenih moških daleč naokoli. Kako se bo vse skupaj zapletlo in razpletlo je zapisano v pričujoči knjigi, ki je polna humorja, obenem pa tudi zelo čustvena in navdihujoča, saj se da vsako oviro, če se le hoče, premagati. Branje je kljub skoraj 500 straneh lahkotno in hitro berljivo.

Začne se z nama

»Začne se z nama« je nadaljevanje izjemno priljubljene knjige »Konča se z nama« avtorice Colleen Hoover, ki raziskuje življenje protagonistke Lili po težki odločitvi, da zapusti svojega nasilnega partnerja Ryla. Medtem ko je prva knjiga prikazovala Lilijin boj za končanje nasilnega cikla, nadaljevanje ponuja zgodbo o njenem in Atlasovem življenju. Zgodba spremlja njuno soočanje z izzivi in ljubeznijo, ki jo drug drugemu izkazujeta, ob tem pa poudarja sporočilo, da si lahko po temni preteklosti ustvarimo svetlo prihodnost. Avtorica mojstrsko oriše, kako realne so te situacije, v katerih preteklost ni preprosto pozabljena.

Lili Bloom, ki se končno uspešno loči in se poskuša z Rylom dogovoriti o skupnem starševstvu, nepričakovano sreča svojo prvo ljubezen, toplega in zanesljivega Atlasa Corrigana. Knjiga predstavlja razvoj ljubezenskega odnosa med Lili in Atlasom, ki sta se v preteklosti že poznala. Zdaj ko imata oba možnost za novo življenje, se skozi zgodbo zares povežeta in začneta graditi skupno prihodnost. Pripoved se tako osredotoča na njuno globoko ljubezen in odločenost, da drug drugega podpirata ter premagata težave, ki so pred njima. Tokrat ima priložnost, da ljubezen doživi brez bolečin preteklosti, a ju vseeno preganjajo stare rane in zapleteni odnosi, ki se jim ne moreta izogniti. Avtorica skozi lik Ryla prepričljivo prikaže njegove manipulativne lastnosti in ga ves čas ohranja v vlogi osebe, ki kljub razhodu vpliva na Lili. Avtorica na ta način poudari dejstvo, da se osebe, ki zlorabljajo svoje bližnje, redko spremenijo, in prikaže nujnost prekinitve toksičnih ciklov. Pomemben del zgodbe so tudi stranski liki, kot sta Theo in Josh, ki prinesejo lahkotnost in dodatno globino pripovedi. Njuni osebnosti se ti preprosto vtisnejo v srce in bogatijo zgodbo, saj predstavljajo podporno mrežo in prinašajo nove perspektive.

Začne se z nama je navdihujoča zgodba, ki raziskuje moč ljubezni, ponovnega zaupanja in odločnosti, da ne ponovimo preteklih napak. Knjiga, ki daje upanje in spodbudi, da si upamo začeti znova – z več ljubezni in manj strahu.

Mostovi vseh realnosti

Mostovi vseh realnosti, knjižni prvenec Maše Mlinarič iz Hrastnika, je napeta kombinacija eksistencialnega romana in psihološke kriminalke, postavljene v London, kjer bralci spremljamo glavno junakinjo Julianne Norrison, mlado arhitektko in ljubiteljsko pisateljico, katere življenje se znajde na mrtvi točki. Pred kratkim jo je zapustil fant, za katerega je bila vedno prepričana, da je tisti “pravi” moški, od znotraj jo gloda ustvarjalna kriza, pod prisilo najboljše prijateljice obiskuje psihiatra, do katerega je močno nezaupljiva, povrhu tega pa se mora v službi ves čas dokazovati pred zadirčno šefinjo in narcisoidnimi sodelavci. To pa še ni vse; po spletu nesrečnih okoliščin se zaplete v preiskavo umora vplivnega londončana, ki ji je tik pred smrtjo preko elektronske pošte poslal kodirano sporočilo, ki bi lahko predstavljal ključ do identitete morilca.

Mostovi vseh realnost je knjiga, ki razvaja z bogatim besednim zakladom, izvirno simboliko, presunljivim čutom za detajle in fascinantno psihološko analizo junakinje, ki si tako kot večina predstavnikov mlajše generacije zastavlja pomembno vprašanje; ali so sanje v zunanjem svetu dovoljene ali pa so naša življenja zreducirana na rutinski boj za preživetje? In navkljub zapletu, ki pritiče klasičnim kriminalkam, je roman v prvi vrsti iskrena, čustvena in ponekod cinično zabavna pripoved o odraščanju, kjer preiskava umora igra vlogo še ene stopničke, po kateri se glavna junakinja vzpenja do višjega cilja, s tem pa spoznava tako sebe kot tudi svet, ki jo obkroža.

Marsovske kronike

Marsovske kronike je pripoved o ameriški kolonizaciji Marsa, v kateri avtor Ray Bradbury v ospredje ne postavlja toliko znanstveno-tehničnih vidikov osvajanja Marsa, pač pa ga zanimajo predvsem humanistične, etične in psihološke razsežnosti srečanja dveh civilizacij. Dogajanje se časovno razteza od januarja 1999 do oktobra 2026, delo je v originalu prvič izšlo leta 1950. Kratka poglavja so povezana v zaključeno pripoved, v kateri lahko zaznamo tri večje vsebinske sklope: življenje staroselcev (Marsovcev) na Marsu, prva osvajanja in poselitev Marsa in vojna na Zemlji in življenje po njej. Nekatera poglavja so sprva bila objavljena kot kratke zgodbe v različnih literarnih revijah, pozneje jih je Bradbury dopolnil v daljšo zaključeno pripoved. Delo je prispodoba ameriškega kolonializma in kritika ameriške družbe, predvsem odnosa do staroselcev in njihove kulture, pa tudi rasizma, kulture neusmiljenega kapitalizma in oboroževalne tekme. Ob tem se Bradbury ustavi ob številnih splošnih človeških vrednotah: odnos človeka do narave, kulturne dediščine, ob vprašanju moči posameznika, hierarhije odnosov med ljudmi, dojemanja smrti, navezanosti na dom, ob prebolevanju izgube, občutku krivde, sposobnosti usmiljenja in odpuščanja, odnosu do oddaljenih vojn in grožnji vojne z atomskimi bombami  … Seveda ima pri avtorju Fahrenheita 451 tudi tokrat posebno mesto literatura: v Marsovskih kronikah je veliko medbesedilnosti, najbolj očitna je v poglavju Hiša Usher 2, kjer Bradbury uprizori obračun med ljubitelji literature in požigalci knjig. Bradbury se ob Marsovcih ne ustavlja toliko ob njihovi stopnji tehnološke razvitosti, pač pa jim pripisuje drugačne lastnosti njihove zavesti: telepatija in empatija sta samoumevni, sposobni so spreminjanja identitete in pojavnosti, lastništvo in materialno bogastvo jim nista prioriteta. Kljub temu, da beremo znanstveno fantastiko, se v pripovedi pojavljajo elementi različnih žanrov: besedila večkrat ustvarjajo skoraj lirično atmosfero z opisi pokrajine, z močnimi podtoni nostalgičnosti v spominih na bivanje na Zemlji ali ob odhodu z Zemlje, opisi bojev in zasledovanj na Marsu prikličejo v spomin spopade med kavbojci in indijanci v skalnato peščenih pokrajinah s pridihom vesterna, prisotni so elementi grozljivke (npr. v že omenjeni Hiši Usher 2) … Delo je zelo bogato, tako po svoji sporočilnosti kot po umetniški vrednosti, hkrati je z grožnjo vojne z atomskimi bombami in razmišljanjih o razvoju civilizacije na Zemlji in njenih vrednotah kljub svoji starosti zelo aktualno, zato lahko pritegne k branju zelo različne sodobne bralce.

Leta 1997 je v originalu izšla druga verzija dela – zaradi bližine leta 1999 so v tej verziji vsi dogodki prestavljeni 31 let pozneje (torej med leta 2032 in 2057), dodanih je nekaj poglavij. V slovenščini je delo izšlo prvič leta 1980, drugič leta 2005, obakrat v prevodu Alojza Kodreta in pri Tehniški založbi Slovenije, vendar pa gre le za dva izida prve originalne izdaje. Originalna (dopolnjena in za 31 let v prihodnost prestavljena) druga izdaja v slovenščino še ni bila prevedena.

Resnica o Verity

Knjiga Resnica o Verity pripoveduje zgodbo o Lowen Ashleigh, pisateljici, ki se znajde v finančni stiski. Ko prejme ponudbo, da dokonča uspešno kriminalno knjižno serijo slavne pisateljice Verity Crawford, ki se zaradi posledic prometne nesreče ne more več posvetiti pisanju, se zdi, da je dobila življenjsko priložnost. Verityjin mož Jeremy jo povabi v svoj dom, kjer naj bi pregledala zapiske in osnutke, da bi lahko nadaljevala serijo. Vendar pa Lowen v neredu Verityjine pisarne naleti na neobjavljeno avtobiografijo, ki razkrije grozljive skrivnosti, za katere Verity nikoli ni nameravala, da bi prišle na plano. Med intimnimi spomini zakona pa se vrstijo šokantna priznanja, med katerimi je tudi Verityjin opis dneva, ko je umrla njena hči. Lowen se odloči rokopis obdržati zase, saj ve, da bi njegova vsebina uničila Jeremyja, ki že tako žaluje. Ko pa se med Lowen in Jeremyjem začnejo razvijati čustva, se Lowen zave, da bi razkritje teh šokantnih skrivnosti lahko vplivalo na Jeremyjevo zvestobo do Verity. Ob razkritju resnice tako tvega vse – ljubezen, zaupanje in nedolžnost družine Crawford.

Knjiga Resnica o Verity je tako edinstvena in popolnoma pretresljiva. Vsekakor ni običajna romanca Colleen Hoover, zato se bralcu, ki pozna dela avtorice, ob branju poraja vprašanje, kako se je avtorica sploh domislila te mračne in zapletene zgodbe. V zgodbi se prav tako prepleta ljubezenska zgodba, vendar je predvsem srhljiv triler.

Je izredno berljiva knjiga, ki jo je skoraj nemogoče odložiti, dokler je ne preberete do konca. A hkrati gre za knjigo, ki je res grozljiva in moreča.

Operacija Maščevanje & operacija Merkur: pustolovski vojni roman

Avtor Samo Javornik nas bo skozi trilogijo pustolovskih vojnih romanov Lov na generala (Operacija Maščevanje & operacija Merkur,  Operacija Belo & operacija Črno ter Operacija Pliberk)  kronološko popeljal v čase med obema svetovnima vojnama do konca druge svetovne vojne. V vseh treh romanih spremljamo življenje, delovanje in razmišljanje enega najpomembnejših Hitlerjevih generalov Alexandra Löhra in zajemajo tri pomembna obdobja njegovega življenja, povezana z Balkanom. Vse tri romane pa avtor posveča rodni Koroški, kjer so se skozi zgodovino dogajale velike in usodne stvari.

V prvem delu trilogije Operacija Maščevanje & operacija Merkur spoznamo generala Löhra, člane njegovega najožjega štaba – Hitlerja, Göringa, Goebbelsa, kralja Petra II. Karađorđevića … ter še vrsto drugih protagonistov (nekateri so tudi izmišljeni) iz različnih delov nekdanje Kraljevine Jugoslavije, med njimi tudi Josipa Broza – Tita in Prežihovega Voranca. Dogaja se pred in nadaljuje med začetkom druge svetovne vojne, ko je nemška vojska 6. aprila 1941 bombardirala Beograd (operacija Maščevanje), in nato izvedla še invazijo na grški otok Kreta (operacija Merkur). Prva je povzročila padec Kraljevine Jugoslavije, druga pa izgubo Krete iz zavezniških rok. Vzporedne zgodbe se dogajajo še v Beogradu, na Koroškem na Legnu pri Slovenj  Gradcu, Bosni, Dunaju, Beogradu in končajo na Kreti. V roman so vpletene tudi fiktivne osebe, med njimi Aleksander (Sašo), pilot slovensko-grških korenin, doma s Koroške, ki se je vojaškega pilotiranja učil pri generalu Löhru in z njim tudi prijateljeval. Slikovito in celo poznavalsko so opisane letalske bitke na nebu. Velikokrat se je bil boj zgolj za preživetje, brez vsake ideologije. Vse pa je avtor spretno prepletel v napeto, zanimivo in niti malo dolgočasno branje. Izkazal se je tudi kot dober poznavalec zgodovinskih dogodkov, osebnostnih lastnosti glavnih akterjev druge svetovne vojne, takratne bojne opreme in taktik vojskovanja.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×