Mladi odrasli (18–29 let)

skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Privzete barve Črn tekst na beli podlagi Bel tekst na črni podlagi Rumen tekst na modri podlagi Črn tekst na bež podlagi Zelen tekst na črni podlagi

Pisava

Privzeta pisava Open Dyslexic Arial Times New Roman Tahoma Verdana

Velikost

100% 125% 150%

Zapri nastavitve

Amari in barabinska čudesa

Tretji del sage o Amari se začne z udarno novico, da so čarovniki napadli ameriški urad, hkrati pa večji del nadnaravnega sveta krivi Amari, da je požar v hotelu Vanderbilt njena zasluga, ker je Dylanu dovolila zmagati v Veliki igri. Vse je narobe, Amari se s Jadnom in Elsie skriva, medtem ko sta Merlin in kongres nadnaravnega sveta še vedno zamrznjena, oblast pa je prevzela predsednica vlade Harlowe, ki izrablja svojo moč nadzorovanja uma, da si je pokorila vse okrog sebe.

Dylan napove vojno in spopad, ki si ga je vedno želel. Za Amari in Else se situacija še poslabša, ko ju Harlowova razglasi za simpatizerki lige in sovražnici nadnaravnega sveta. Hkrati pa se med Amari in Dylanom vzpostavi nekakšna sanjska povezava. Dylan Amari poimenuje v vohljačko. Malce optimizma nam vlije vrnitev Magnusa, saj je eden večjih zaveznikov Amari, poleg njenega brata Quintona.

Osrednji predmeti tokratne dogodivščine so barabinska čudesa, ki vsebujejo antimagijo. Naši junaki izvedo za projekt Kaman v katerem so raziskovalci našli način kako iz Čudes potegniti antimagijo. Vendar so to plačali z življenjem, samo enemu raziskovalcu je uspelo preživeti. Amari skrbi, da se bo Dylan naučil nadzorovati antimagijo in jo bo uporabil v vojni. Nova naloga Amari je najti Čudesa, preden jih najde Dylan in jih uporabi. To je osem predmetov, izumov, ki so jih poimenovali barabinska Čudesa in so prikazana na poslikavi, vendar sta jih nočna brata našla in skrila. Ker je Amari v Veliki bitki izgubila čarovnijo, lahko računa v boju le na parapalice in svoje prijatelje in zaveznike. Vrne se Lara Van Helsing, na pomoč pristopita tudi dva čarovnika Lucas in Hannah, pripadnika upora.

Sledi veliko zapletov, obisk ječe Brezvidnih globočin, izdaje, povezave in kot smo navajeni veliko napetega branja.

Neyla

Yawo je petindvajsetletni Afričan, ki študira v Evropi. Po petih letih se odpravi na nekajtedenski obisk domov, poln vprašanj o tem, kako ga bodo svojci sprejeli. V uradu brata Basileja naleti na bratovo tajnico Neylo, ki ga v hipu prevzame s svojo drugačnostjo in obnašanjem kot bi bila v črno pobarvana belka (str. 27). Zaljubljenost je obojestranska. Istočasno pa Yawova družina, v skladu z običaji in tradicijo, za svojega sina organizira srečanja z različnimi domačinkami, primernimi za sinovo nevesto. Bo Yawo kljuboval volji družine in se odločil za Neylo ali se bo uklonil nareku tradicije? Se bo ljubezen nadaljevala v Evropi ali v Afriki?

Ta individualna zgodba je avtorju izhodišče za splošna razmišljanja o ljubezni, ujeti med dve skrajnosti: racionalno nadaljevanje kulturnih tradicij s pokorščino volji družine na eni strani in voljo po zaljubljenosti, spontanosti, strasti in svobodi na drugi strani. Vzporedno s temo ljubezni avtor razvija tudi problematiko identitete izseljencev, razpetih med tujino in domovino, pri čemer je intimna definicija obeh pri večini izseljencev iz leta v leto vse bolj zamenljiva. Obe glavni temi avtor v epilogu poveže in Neylo razvije vse do simbola razmerja med Evropo in Afriko in lastnega odnosa do domovine.

Zgodba, ki je (razen epiloga) dolg nagovor ljubljene ženske, je popestrena z utrinki vsakdanjega življenja (prehranskih navad, afriške duhovnosti, organiziranosti (poligamnih) družin, potovanja po afriških cestah s številnimi posebnostmi …), primerjavami z običaji v Evropi, liričnimi vtisi iz narave, tudi z zanimivo pesmijo, namenjeno mami. Pripoved je pogled na domače kraje in ljudi skozi oči tistega, ki je odšel od doma in se vživel v drugačno kulturo do mere, da je postal nekaj med domačinom in tujcem: ukleščen v precep dveh kultur (kot v sendviču) sem postal del hibridne generacije, ki ni ne afriška ne evropska (str. 73).

Kossi Komla-Ebri je eden pomembnih predstavnikov tistega dela sodobne italijanske književnosti, ki jo ustvarjajo v Italiji živeči Afričani ali njihovi potomci. Komla-Ebri se je rodil in odraščal v Togu, izobraževal se je v Franciji in Italiji, kjer živi od leta 1974. Je zdravnik kirurg, soustanovitelj in častni predsednik združenja afriške diaspore v Italiji (REDANI – Rete della Diaspora Africana Nera in Italia). Deluje kot kulturni mediator, udeležuje se številnih mednarodnih konferenc na temo izseljenske literature. Prepletanje različnih kultur in identitet je tudi osrednja tema njegovih leposlovnih del, ki jih ustvarja v italijanščini. Je tudi karizmatičen in zanimiv govorec, prepričan, da nas vsako srečanje z drugimi bogati in spreminja.

V slovenski prevod Neyle bralca uvede predgovor Žiga Valetiča. Trenutno je Neyla edino avtorjevo delo, prevedeno v slovenščino.

Tolminci : zgodovinski roman

Roman Tolminci je prvotno izšel pod imenom Tlačani in je izhajal v Domu in svetu med prvo svetovno vojno. Tolminci so zgodovinski roman, prežet z zgodovinskimi dejstvi in tudi pisateljevo domišljijo. Pisatelj nam oriše trpljenje naroda. Roman je podkrepljen z zgodovinskimi viri, Pregelj je večino črpal iz knjige Zgodovina Tolminskega-Simona Rutarja. V knjigi je več poglavij in vsako zase je šokantno.

Prvo poglavje je naslovljeno “Modrejčansko potrpljenje”, kjer nam čebelar Gašper Kragulj nazorno prikaže trpljenje, ki se je dogajalo na Tolminskem. Naprej spoznamo zgodbo Petra Duše, ki je glavni v pripravah za punt. Sledijo pripovedi dvanajstih “jogrov” (Jogri tolminske pravice), od Šimna Golja, Janeza Gradnika do Andreja in Štefana Laharnarja. Vsak po svoje ima zanimivo ozadje življenja. Pripoved Martina Muniha, ki je ušel iz goriške ječe, je grozna in žalostna. Pisatelj nam skozi zgodbe ljudi na zelo dober način prikaže takratno krivico, ki se je godila nad tlačani. Skozi pripovedi dobimo lep oris tolminskih krajev, ki jih je pisatelj vključil v same pripovedi, od Trebuše, Šentviške Gore, Soške doline, Čepovana do Brd.

To ni knjiga, s katero bi lažje zaspali, to je knjiga, ki pusti dober vpogled v zgodovino in nepravičnosti, ki so se dogajale takrat, pa se ne bi smele. Knjiga Tolminci, je knjiga o boju za pravico.

Alkimist

Alkimíja -e ž (ȋ) (po SSKJ):

v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja.

Poučna, preprosta in duhovita zgodba, simbolistična miniatura življenja, govori o andaluzijskem “malemu princu”, ki se namesto za duhovniški poklic odloči za pastirskega (podobnost je namenska); s svojo čredo ovac nas zgodba popelje v osrčje iskanja Osebne legende in zaklada, ki mladega pastirja čaka pri starodavnih egipčanskih piramidah.

Zgodba, ki priča o pomembnosti sanj, osebne rasti, ter, kako pomembno je slediti svojim lastnim ciljem in lastni resnici, ne glede na okolico in ljudi, ki nas obdajajo.

Alkimist je najbolj brano delo brazilskega avtorja, Paula Coelha; v izvirniku je izšel leta 1988 z naslovom »O Alquimista« in doživel prodajo v več kot 27 milijonih izvodov, v slovenskem prevodu prvič 1995; knjiga je doživela več adaptacij, npr. leta 1997 Coelho v sodelovanju z glasbenikom W. Taiebom izda “The Alchemist’s Symphony”; tudi kasneje pa knjiga služi kot referenca za mnoge umetnike in kulturne ustvarjalce, prav tako pa navdihuje tudi naslednjo generacijo raziskovalcev duše in alkimistov.

Julija

Leta 1949 je britanski pisatelj George Orwell (1903-1950) spisal svoje najpomembnejše delo, zastrašujoče vizionarski roman 1984, postavljen v distopično prihodnost superdržave Oceanije, ki je podvržena avtoritativni ideologiji skrivnostnega Velikega Brata. V isti svet je postavljen tudi roman Julija, ameriške pisateljice Sandre Newman (1965), le da zgodbo o preprostem delavcu Winstonu Smithu, ki se postopoma upre tiraniji Velikega Brata, predstavi iz perspektive njegovega dekleta Julie, ki je imela v Orwellovem romanu zgolj stransko vlogo.

Dogajanje romana je postavljeno v futuristični London leta 1984 in spremlja mehaničarko Julio Worthing, ki popravlja stroje na Oddelku za leposlovje Ministrstva za pravico. Četudi je zasebno povsem apolitična, promiskuitetna, nezaupljiva do ljudi in skeptična do tiranije Velikega Brata, poskuša v javnosti ohranjati videz vzorne in poslušljive državljanke in članice Protispolne mladine. Vendar pa se ji življenje močno spremeni, ko spozna Winstona Smitha, sodelavca iz Oddelka za dokumentacijo, kateremu nekega dne impulzivno preda intimno sporočilo, dvojica pa se kmalu zatem zaplete v prepovedano razmerje, ki pa ni brez tragičnih posledic.

Newmanova z romanom Julija ustvari feministično različico kultnega Orwellovega romana in temu doda glas ženske; večne upornice, svobodnjakinje in intelektualke, ki trmoglavo kljubuje ideološkemu nasilju.

Luciferka

Svetlana Makarovič s pričujočim biografskim romanom spusti bralca v svojo neposredno bližino. Z branjem spoznamo umetnico osebno, iz poglavja v poglavje nam razkriva svoje spomine, ki pričajo o njenem razburkanem življenju ter nas po koncu branja ne pusti ravnodušne. Pripovedovanje je osupljivo, na trenutke celo ganljivo. Slovenska umetnica je izkusila vse ravni uspeha, tako dobre kot slabe in vsemu navkljub obdržala pokončno držo. Knjiga ima na zadnjih straneh dodan bogat izbor slikovnega gradiva, ki nam še dodatno razkrije delčke življenja naše vsestranske in vseslovenske »luciferke«.

Adina soba

Britanska pisateljica ganskega porekla Sharon Dodua Otoo (1972) z Adino sobo postavi izviren kalejdoskopski roman o usodah štirih žensk z istim imenom Ada, ki se nahajajo v različnih zgodovinskih in kulturnih obdobjih. Prva Ada je ganska domorodka, ki leta 1459 preboleva smrt že drugega novorojenčka, hkrati pa se sooča s posledicami vse bolj agresivne portugalske kolonizacije. Druga Ada je priznana angleška matematičarka (pisateljica je lik zasnovala na podlagi hčerke Lorda Byrona in predhodnice računalniškega programiranja), ki se leta 1848 zaplete v razmerje z literarnim klasikom Charlesom Dickensom. Tretja Ada je potisnjena v hladno in nasilno okolje nemškega koncentracijskega taborišča ob koncu druge svetovne vojne, kjer se je prisiljena preživljati kot prostitutka. Zadnja, četrta Ada pa je mlada temnopolta Londončanka, ki se leta 2019 preseli v Berlin in se sooča s številnimi predsodki in eksistencialno krizo, saj je samska in v pričakovanju otroka.

Adina soba je nelinearen, kompleksen, večplasten in na domiseln način povezan roman, ki se skozi zgodbe štirih junakinj ukvarja z večno aktualnimi problematikami življenja ženske v patriarhalni družbi, begunstva, nasilja, ki ga prinaša kolonizacija ter ohranjanja humanosti v nečloveških razmerah.

Zlata opeklina

Pričujoče kratke zgodbe nas nostalgično zazibajo v “dobre stare čase Jugoslavije”; mestoma otožne pripovedi pričajo o nekdaj vêliki, sedaj razpadli državi, ki se prebija skozi “postsocialistično farso”, kjer je turizem poglavitna gospodarska veja, ki s svojimi sado-mazo eskapadami zmanjšuje pomen kulture – ta namreč svoje mesto išče in najde zgolj v turističnih brošurah.

Zbirka pa ni posebna zgolj zaradi prepredenosti z jezikovnimi hudomušnimi izvirnostmi, s katerimi avtor presega trpko ozračje razpadlega enotnega prostora (tudi izvorni jezik izbranih pripovedi priča o razklanosti prostora, saj so zgodbe v izvirniku v večji meri napisana v hrvaščini, del v srbščini, prevedena pa v slovenščino); temveč je, kot kaseta, sestavljena iz nepovezanih poglavij A in B, ki nas, tudi fizično, prisili, da knjigo obrnemo, da nadaljujemo z branjem. Knjiga se tako zaključi “na sredini”.

Delno avtobiografska pripoved, ki je domišljijsko vpeta v kulturno – geografski prostor Istre; opisuje resnične zgodovinske osebnosti, npr. Fulvia Tomizzo ali pa jugoslovanska glasbenika Dragana Stojnića in Slobodana Tišma, ter madžarskga rokerja Fera Nagyja, ki nastopi v zgodbi Bikini.

Zbirka pripovedi Zlata opeklina je 2020 prejela nagrado Janko Polić Kamov.

Neven Ušumović (1972) je odraščal v Subotici, diplomiral v Zagrebu iz Filozofije in svetovne književnosti ter hungaristike, kot ravnatelj mestne knjižnice službuje v Umagu, živi v Kopru.

To ni kraj za samske

Priljubljena italijanska pisateljica nas odpelje na slikoviti italijanski Belvedere, ki je tik ob toskanskih gričih. Posestvo pokojnega grofa Ricasolija se pripravlja na velike spremembe in zaposleni nestrpno čakajo, kdo bo podedoval privlačni dvorec. Še bolj pa to zanima okoliške samske ženske in njihove matere, ki kar tekmujejo, kako bi ujele ženina svojim hčerkam.

V slogu strastnih telenovel se bralci kar takoj znajdemo v sočnih, iskrivih dialogih in napetem pričakovanju, da se bodo na istem posestvu spet znašli skupaj prijatelji iz otroštva. Na eni strani sta zaželena samca Charles Bingley, ki je dedič posestva, in njegov kompanjon Michael D’Arcy. Na drugi strani pa Elisa, ki kot izvrstna enologinja skrbi za vinograde in pridelavo odličnega vina, ter njena sestra Giada. Belvedere je zamenjala za London in si tam ustvarila kariero uspešne kozmetičarke in frizerke. Nekoč je ta pisana druščina že preživljala lepe trenutke, sedaj pa jih je usoda ponovno združila. A leta in življenjske preizkušnje so zaznamovala vse. Jim bo tokrat uspelo preseči pričakovanja in omejitve ter poseči po sreči?

Iskriv in zabaven roman se odkrito navdihuje pri romanih nepozabne Jane Austen, na kar nakazujejo tudi imena osrednjih likov. V zahvali na koncu pa lahko preberemo, da pisateljica smisel pisanja vidi v tem, da se ima bralec ob njenih knjigah lepo. In to ji odlično uspeva.

Nočna hiša

Jo Nesbo (1960) je bralcem najbolj poznan po seriji kriminalnih romanov, v katerih nastopa policijski inšpektor Harry Hole, vendar pa se z romanom Nočna hiša prvič spogleduje z grozljivko. Glavni junak romana je travmatizirani štirinajstletnik Richard, ki se po travmatični smrti staršev, ki sta izgubila življenje v hišnem požaru, preseli k teti in stricu v odmaknjeno mestece Balantyne. Tam se nikakor ne uspe vklopiti v novo okolje in med vrstniki hitro pridobi status nasilnega izobčenca, njegov položaj pa se še dodatno poslabša, ko neznano kam izgine njegov sošolec Tom in ga vsi sumijo ugrabitve. Edina, ki je prepričana v njegovo nedolžnost, je prav tako odpadniška vrstnica Karen, s katero ugotovita, da se na robu gozdu nahaja telefonska govorilnica, ki je Toma dobesedno vsrkala v slušalko. Dvojica se skupaj odpravi rešiti pogrešanega, pri tem pa naleti na skrivnostno hišo sredi gozda, v kateri naj bi strašilo…