skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Včerajšnji svet : spomini Evropejca

Stefan Zweig (1881-1942) velja za enega najvidnejših literarnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja. Rodil se je v bogati judovski družini in finančna sredstva so mu omogočala, da se je celo življenje posvečal izključno literarni umetnosti, ki jo je pripeljal do neslutenih višav. Zweig se odlikuje z neponovljivim, elegantnim literarnim slogom in izredno tekočim ritmom pripovedovanja, ki nagovori slehernika. Med vojnama je Zweig postal najbolje prodajan nemško pišoči avtor, prevajali so ga po vsem svetu. Leta 1935 se je njegovo ime pojavilo na seznamu prepovedanih knjig, ob nacističnem prevzemu oblasti pa je bila velika večina njegovih knjig (zaradi judovskega izvora) uničena. Zweig je imigriral v London, nato pa v Brazilijo, kjer je leta 1942 iz obupa nad vojnimi grozotami skupaj s svojo ženo storil samomor. 

V obširni, a čudovito berljivi avtobiografiji Včerajšnji svet (izšla je šele posthumno) v kontekstu širšega evropskega političnega in literarnega dogajanja Zweig opisuje svoje življenje vse od otroštva v Habsburški monarhiji pa do kasnejših obdobij ustvarjanja v Avstriji, Angliji, Švici in Ameriki. Naslov izhaja iz Zweigove nostalgije po starem režimu, po urejeni in stabilni ureditvi Evrope devetnajstega stoletja, kakršno je poznal v mladosti, ko je monarhija s cesarjem Francem Jožefom na čelu doživljala poslednje trenutke veličastja pred svojim popolnim zatonom. Slikovitim opisom mirnega, a doživetij polnega vsakdanjika (tako drugačnega od dandanašnjega), ko – kot se izrazi – “se hitrost iz strojev še ni naselila v ljudi”, sledijo zapisi spominov na svet v času prve in druge svetovne vojne, ki ga spoznavamo predvsem skozi življenje in prisrčne odnose s številnimi umetniki, ki jih je Zweig nadvse cenil in s katerimi je tesno prijateljeval: Rilke, Strauss, Verlaine, Gorki idr. 

Čeprav naj bi šlo za avtobiografijo, Zweig – z izjemo najzgodnejših spominov in mladosti – piše predvsem o svojem ustvarjanju v kontekstu javnega dogajanja, politike, umetnosti ter drugih slavnih umetnikov, hkrati pa zamolči vsakršno podrobnost o svojem intimnem življenju. Tako recimo zgolj v enem stavku izvemo, da se je ločil in nato znova poročil, čeprav naj bi bilo njegovo ljubezensko življenje zelo pestro. Kljub temu je knjiga odlična izbira za vse, ki pogrešate stilsko dovršenost tekočih pripovedi ter življenje v nekih drugih, komaj stoletje oddaljenih, a popolnoma drugačnih časih.  

Vse živo, malo in veliko

James Herriot je leta 1937 kot sveže diplomiran veterinar iz Škotske dobil priložnost teoretično znanje preizkusiti v podeželski veterinarski ambulanti na severu Anglije. Prevzela ga je slikovita yorkshirska pokrajina, prijazno hribovska in hkrati tudi divje gorata, še bolj pa delo z živalmi, nepredvidljivo in pogosto težavno. Vendar so bile njegove preizkušnje in vsi dvomi o odločitvi za ta poklic vedno znova poplačani s hvaležnostjo za vse velike in male stvari.

Hitro se je vživel v gospodinjstvo svojega delodajalca, dobrodušnega Siegfrieda Farnona, ki s svojim muhastim razpoloženjem in nasprotujočimi nasveti, namenjenimi zbeganemu Jamesu, vzbudi marsikateri bralčev nasmešek. James je priča vsakodnevnim dramam med bratoma Farnon, ko Siegfriedova zagnana vnema in neusahljiva energija neizogibno trčita ob Tristanovo ležernost. Na terenu je v začetku težko stopil iz Siegfriedove sence, sprva nezaupljivi pa so ga kmetje kmalu vzeli za svojega. Hkrati s številnimi pacienti, kravami, konji in drugimi rejnimi živalmi ter hišnimi ljubljenčki, spoznava tudi raznolike značaje njihovih lastnikov. In seveda se zgodi tudi to, da med pisano množico tistih, katerih živali potrebujejo njegovo pomoč, sreča dekle, v katero se zaljubi.

Svoje  spomine na življenje mladega veterinarja je pričel zapisovati trideset let pozneje in vanje zajel prvi dve leti svojih veterinarskih izkušenj. Ob tem da je bil  iskreno predan svojemu poslanstvu, je jasno tudi to, da je bil vešč pripovedovalec. Iz njegovih zapisov humornih prigod veje ubrana šaljivost, hkrati pa se jih je lotil s tenkočutnostjo do pogosto trdega življenja tamkajšnjih ljudi. Branje bo všečno Jamesovim stanovskim kolegom, ki jih bo pritegnilo opisovanje tedanje prakse v zdravljenju domačih živali, prav tako tudi tistim, ki so uživali ob spremljanju televizijske serije in bodo lahko iskali vse vzporednice in razlike, predvsem pa je to branje za vse, ki imajo radi dobre zgodbe, in je s svojo obsežno formo kot nalašč za dolge zimske večere.

Smešne ljubezni

Smešne ljubezni je zbirka sedmih kratkih zgodb, ki jih je kultni češki pisatelj Milan Kundera izdal leta 1969.  

Gre za lahkotna, zasukov in presenečenj polna besedila, ki očarajo s prefinjeno komičnostjo in nepredvidenimi zapleti. Žalostne in tragične pripetljaje, ki neizogibno nastajajo v ljubezni, Kundera mojstrsko spreminja v humorja polne zgodbe, ki bralca prek natančno dodelanih psiholoških profilov junakov popeljejo v intimni svet doživljanja medosebnih odnosov. 

Že sam nastanek knjige je povezan z “željo po zabavi in razvedrilu” avtorja samega. Vsaka zgodba je svet zase – povezujejo jih zgolj obravnavane tematike (ljubezen, odnosi, (politična) satira), ki jih Kundera obravnava v vseh svojih delih in za katere je dejal, da ga tako navdušujejo in navdihujejo kot tudi omejujejo. A prav ta češki pisatelj, ki se je zaradi “protipartijskega” delovanja in težav z oblastjo leta 1975 preselil v Francijo, zmore iz vsakdanjih situacij in dogodkov, prehitro spregledanih ali zbanaliziranih, pričarati presenetljive pripovedi o ljubezni, življenju in odnosih nasploh. Njegov način pripovedovanja bralcu svet razkriva na povsem nov, zanimiv in – čeprav bo čez nekaj let že stoletnica njegovega rojstva – presenetljivo svež način

Večno aktualno branje, ki se dotakne vsakogar.

Stvari : zgodba iz šestdesetih let

Kot je razvidno že iz podnaslova, se roman (po katerem se je, mimogrede, zgledoval tudi Vincenzo Latronico pri pisanju svoje lanskoletne uspešnice Popolnosti – gre za aktualizirano, formalno slično in v sodoben svet prestavljeno idejo Perecovih Stvari) dogaja  v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in v ospredje postavlja mlad francoski par, ki živi v srcu Pariza. Sylvie in Jérôma bolj kot njuna medsebojna ljubezen povezuje apetit do stvari – lepih, novih, dragih in modernih, skratka stvari, ki dišijo po denarju. Čislanje materialnega je skupna točka tudi v njunih prijateljskih družbah, kjer skupaj sanjajo o drugačnem, boljšem in udobnejšem življenju. Čeprav sta Sylvie in Jérôme povzpetniška in neprestano čutita, da si od življenja želita več, pa se za materialno udobje nista pripravljena odreči svobodi, ki jo omogoča priložnostno delo. Ne sanjata namreč o tem, da bi postala bogata, pač pa da bi se bogata že rodila, zato namesto redne zaposlitve, ki bi jima omogočila stabilnejše dohodke, raje sanjavo poležavata ali pohajkujeta po mestu, prečesavata bolšjake in revije o življenjskem slogu ter nabavljata drobnarije.  

Perec se pri opisih osebnosti ne spušča globlje, kot je potrebno za elementarno zgodbenost, prav z odsotnostjo psihološkega vidika pa roman pridobiva na širši, celo kolektivni razsežnosti, saj ne prikazuje le usode posameznika, pač pa celotnih generacij, ki so v povojnem času – ko je tehnološki in civilizacijski napredek prvič v zgodovini tudi množicam omogočil izobilje dobrin  mrzlično podlegale hlepenju po materialnem blagostanju ter navidezni sreči, ki jo prinaša.

Ena od posebnosti romana je tudi ritem pripovedi ter skrajno objektiven pripovedovalčev odnos do protagonistov, ki meji na hladnost. Kljub temu (ali pa ravno zato?) slog doseže svoj učinek: pokaže na izpraznjenost, ki jo v življenju pušča denar kot najvišja vrednota. 

Otroci so zakon

Mélanie se po ponesrečenem nastopu v eni od resničnostnih oddaj poroči z Brunom. Kmalu se jima rodita fantek Sammy, dve leti kasneje pa še deklica Kimmy. Neuresničena želja po slavi ter uspeh nekaterih drugih otroških kanalov na Youtubu, njuno mamo spodbudita k snemanju družinskih trenutkov. Po prvih objavljenih posnetkih njihov kanal Happy prosti čas začne spremljati vse več ljudi, kontaktirajo jih različna podjetja, preizkušajo brezplačne igrače in promovirajo izdelke glede na sklenjene pogodbe. Čeprav se zdi dogajanje zabavno, za otroka nenehno igranje vlog več ur dnevno postaja utrujajoče. Ko Kimmy nekega dne pri igri z drugimi otroki izgine, se Mélanie začne podirati svet.

Vzporedno spremljamo zgodbo mlade Clare, ki se po izgubi staršev pridruži kriminalistom pri iskanju šestletnice Kimmy. Primer jo vse bolj obseda, ko z analizo posnetkov odkriva temne plati najuspešnejšega francoskega družinskega kanala.

Inovativna forma poleg tekočega besedila vključuje obnove posnetkov ter poročila z zaslišanj. S svojo vsebino bralce udari brez prizanašanja. Razrešitev primera ni edini cilj, saj se ne izogne prikazu posledic nenehne izpostavljenosti kameram pri nekdanjih otroških zvezdnikih. Roman presega kriminalni žanr, saj v preiskovanje izginotja Kimmy vpelje družbenokritičen pogled na varljiva, idealizirana življenja mnogih otrok, ki so bili izpostavljeni javnosti. Resničnostni šovi so snemanje vsakdana približali množicam, ki z navdušenjem sanjajo o svojem trenutku slave. Ob istočasnem skokovitem razvoju tehnologije, lahko vsakdo ustvari svoj profil na množici različnih družbenih omrežij in nalaga posnetke, fotografije. Kdorkoli lahko poskuša najti pravi recept za uspeh. Delphine de Vigan se dotakne tudi zakona, ki sicer naslavlja omejitev otroškega dela, a obenem pušča sive lise, ki jih posamezniki spretno izkoriščajo. Provokativno branje (z izzivalnim naslovom in naslovnico) za vse, ki si drznejo pogledati v digitalni svet brez filtra.

Delphine de Vigan je leta 1996 rojena francoska pisateljica, ki je za svoja dela prejela številne literarne nagrade, po njenih romanih so posneli več filmov. V slovenski jezik imamo preveden še njen mladinski roman No in jaz.

 

Lov

Španski pisatelj David Lozano Garbala je spisal odličen gejmerski roman, ki bo pritegnil predvsem mlade bralce, ljubitelje videoiger in napetih preobratov. V podjetju UltraLimits&Co. so oblikovali najnovejšo videoigro mešane resničnosti z imenom VENARIJA, ki jo bo preizkusilo šest izbranih tekmovalcev – tri dekleta in trije fantje, večinoma znani gejmerji in vplivneži. Denarna nagrada za zmagovalca znaša 50.000 evrov in predstavlja odlično motivacijo za udeležbo. Naloga tekmovalcev je ubijanje pošasti, končni zmagovalec pa mora ujeti najnevarnejši stvor med vsemi fantastičnimi živalmi – mantikoro, pošast s človeško glavo, telesom plenilca in škorpijonovim želom.

Skozi akcije v igri VENARIJA spoznamo vseh šest tekmovalcev in njihove značaje, hkrati pa spremljamo tudi inženirje in snovalce te edinstvene igre, ki povezuje virtualni svet, umetno inteligenco in fizično izkušnjo lova. Igralci so izolirani od sveta v zapuščenem mestecu ter opremljeni s podkožnim čipom na zatilju, haptično uniformo in pametnimi lečami s personaliziranim silicijevim čipom in zaslonom s tehnologijo mikro-LED. Vse to omogoča doživljanje resničnih čustev in občutij znotraj simulacije. Edini čut, ki ni vključen v virtualno izkušnjo, je voh.

Tekmovalce skozi celotno izkušnjo usmerja glas umetne inteligence z imenom Moira, katere naloga je poustvariti občutek prvinskega lova. Zaplet se začne, ko umetna inteligenca povsem prevzame vajeti odločanja v igri, ustvarjalce pa zadržuje ujete. Kako obiti njen nadzor? Kako ustaviti Moiro? Kako se bodo tekmovalci znašli v spremenjeni vlogi, ko iz plenilca postanejo plen? Bo svet vzporedne resničnosti in digitalna dimenzija njihova zadnja postaja?

Jaz, Koriandra

Čarobna, napeta in temačna zgodba Koriandre Hobie, ki se rodi v Londonu leta 1643, se razvije v sedmih delih. Dogaja se med državljansko vojno in usmrtitvijo kralja Karla I., ko so za nekaj let deželi zavladali puritanci pod vodstvom poveljnika armade Oliverja Cromwella.

Prijetno otroštvo Koriandre se prekine s prihodom črnega krokarja in smrtjo njene matere. Nato v njeno življenje stopijo debela in gnilozoba Maud, njena hči Ester, ter pridigar Arise Fell, ki je videti, kot da bi bil poslan od hudiča. Vse se obrne na glavo, Koriandro zaprejo v leseno skrinjo, in takrat pristane v čarobnem svetu, ki ga prepozna iz stenskih poslikav v svoji sobi. Čarobni elementi, kot so srebrni čevlji, vilinska senca in začarani princ, in se pojavljajo od začetka pripovedi, se začnejo razodevati. Mi pa sledimo zapletom kot so ugrabitve, umori in romance likov, ki se skozi zgodbo še pojavljajo v zatohlem Londonu.

Sally Gardner se je rodila v Londonu, kjer tudi živi. Je ilustratorka in uspešna britanska pisateljica predvsem otroških in mladinskih knjig, za odrasle piše pod psevdonimom Wray Delaney. Njena dela so prevedena v več kot petindvajset jezikov, prav tako je večkrat nagrajena avtorica (Stockton Children’s Book of the Year 2007, Costa Book Award 2012, Carnegie Medal 2013).

Kljub napovedim, da bo zaradi disleksije celo življenje ostala nepismena, se je pri štirinajstih letih naučila brati in pisati ter se nato uspešno šolala. Vpisala se je v London Art College, ga uspešno dokončala in potem diplomirala še iz gledališkega oblikovanja kostumov v Newcastle Theater University. Tam je kasneje tudi delala kot oblikovalka. Ena prvih iger, pri kateri je delala, je bila The Good Woman of Szechuan Bertolta Brechta. Kasneje se je zaposlila v Royal Court Theatre. Prvo knjigo je objavila leta 1993, od takrat je izdala več kot 40 del za otroke, šest mladinskih romanov in dva romana za odrasle. V slovenščino so prevedene njene tri pravljice iz serije Gospod Tiger, Betka in …, mladinski roman Črviva luna in roman za odrasle – Rdeča ogrlica.

Ne še čisto mrtva

Holly Jackson, britanska avtorica priljubljene mladinske serije Pridna punca preiskuje umor, se tokrat vrača z napetim kriminalnim romanom za odrasle, ki bo zagotovo navdušil tudi njene mlajše bralce. Ne še čisto mrtva je nekoliko nenavaden kriminalni roman, saj zgodbo spremljamo skozi oči žrtve, ki ima na voljo le nekaj dni, da razreši lastni umor.

Glavna junakinja Jet Mason je bila po zabavi na noč čarovnic napadena. Sprva misli, da je napad preživela, a jo zdravniki kmalu soočijo z žalostno resnico. Njena poškodba je usodna in ji ostaja le še približno sedem dni življenja. Jet se zaveda, da se njen čas neusmiljeno izteka. Ker tokrat svojih obveznosti ne more preložiti na kasneje (kot ima v navadi), se odloči, da ne bo obupala in da bo zadnji teden življenja izkoristila za iskanje resnice – kdo jo je napadel in zakaj. Pri tem ji ob strani stoji Billy, najboljši prijatelj iz otroštva, s katerim se ponovno zbližata. Med raziskovanjem umora se razkrivajo družinske skrivnosti, stare rane in napeti odnosi, ki zgodbi dodajo dodatno plast dramatičnosti. Jet kljub svoji usodi ohranja smisel za humor, s katerim popestri marsikatero resno situacijo in spravi sogovorce v zadrego. Ji bo uspelo razrešiti lasten umor, preden bo prepozno?

Posebnost romana je prav v perspektivi. Običajno v kriminalnih romanih spremljamo preiskovalca, medtem ko žrtev nima glasu. Tokrat pa bralec ves čas sledi Jetini tekmi s časom, kar ustvarja občutek tesnobe in hkrati močne življenjske energije. Knjiga bo navdušila vse, ki iščejo svež pristop h kriminalnemu žanru. Roman je bil leta 2025 na portalu Goodreads izbran za zmagovalca med detektivskimi trilerji (kategorija Mystery & Thriller).

Obiskovalec

Obiskovalec je drugi roman slovenskega dramatika, gledališkega režiserja in pedagoga Matjaža Zupančiča (1959), ki je bil ob izidu leta 1997 med drugim nominiran za literarno nagrado kresnik. Zgodba romana se odvija v slogu napete psihološke urbane kriminalke, kjer en tragični dogodek poveže usode več ljudi, kar postopoma vodi do serije nepričakovanih preobratov in šokantnega zaključka.

Glavna junaka sta dva; nekdanji gradbenik in psihični bolnik Peter, ki se nekega večera odloči narediti samomor ter osamljena Sandra, ki na zabavi svoje prijateljice trči ob skrivnostno žensko po imenu Simona, s katero iz neznanega razloga obsedena. Potem pa se zgodi tragedija; na gradbišču novonastale stavbe odkrijejo Simonino truplo in sprva je policijska preiskava zaključena s pojasnilom, da je nesrečnica storila samomor, kar pa ne prepriča njenega nekdanjega moža, kriminalista Mitjo. Edini, ki pa ve, da je bila Simona žrtev umora, pa je Peter, ki je bil na noč Sandrine smrti na gradbišču, kjer je opazil neznanega moškega, ki je dekle porinil iz vrha stavbe…

Obiskovalec je obsežen kriminalni roman, ki se ne fokusira toliko na akcijsko dogajanje, ampak na natančno izdelane psihološke profile glavnih junakov, ki niso enodimenzionalni ali površinski. Zupančič, ki je že v svojih dramah pogosto tematiziral nasilje nad posameznikom v različnih oblikah, tokrat v žanr urbane kriminalke vnaša večno aktualne problematike sodobnega časa kot so voajerizem, čustvena posesivnost in duhovna izpraznjenost ljudi, ujeti v urbanem blodnjaku.

Tekoče berljiva, strašansko napeta in zelo kvalitetno spisana kriminalka.

Vešče

Emilia Hart nas v zanimivi, s skrivnostjo prepredeni zgodbi, zapelje v tok
dogajanj treh žensk iz različnih zgodovinskih okvirjev ter različnimi
prepleti usod. Altha, Violet in Kate živijo vsaka v svojem obdobju, vpete
in zaznamovane z družbenimi normami, nasilnimi moškimi in
čarovniškimi obtožbami. Vsem trem je skupen neverjeten posluh za
naravo in ta povezanost s prvobitnim stikom rastlinskega
in živalskega sveta okoli njih, jim daje smisel bivanja, iz katerega črpajo
moč, pogum, pa tudi tolažbo in uteho. Zlitje z naravo, naklonjenost
nenavadnim bitjem vranam, pajkom, mušicam … jih zaznamuje v očeh
drugih ljudi kot nenavadne in »čudne«. A prav ta samosvojost in
drugačnost jih oblikuje, da kljubujejo vsemu navkljub. Vešče je knjiga s
pridihom magičnega in obarva težave žensk vpete v družbene norme,
čarovniške procese in moška nasilja skozi stoletja in to vse do današnjih
dni. Je tudi zgodba, ki govori o moči žensk, njihovi neuklonljivosti in
samosvojosti ter pripadnosti njihovim koreninam in poreklu.

Knjiga je avtoričin prvi roman in z njim je pisateljica leta 2023 na portalu
Goodreads požela nagradi za najboljši literarni prvenec in najboljšo
zgodovinsko fikcijo.