skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Med jatami senc

Pisateljica Ivana Vatovec je v romanu Med jatami senc opisala resnično življenjsko zgodbo preproste ženske na belokranjskem podeželju, o kateri ji je pripovedoval njen sin. Ańka se je rodila kot nezakonski otrok Ane Stargove, ki pa je pri porodu umrla. Tako dete preživlja otroštvo s staro materjo in sorojenci svoje matere na kmetiji v Butoraju, kjer se že od malega privaja vsem hišnim in kmečkim opravilom, najraje od vseh pa jo ima ujec Janez, ki se vedno postavi za siroto. Ko odraste, se na pobudo ujca poroči z vdovcem s petimi otroki ter rodi tudi svoje. Sama sirota brez matere skrbi zanje in jih vzgaja z ljubeznijo. Bolj ko ne sama se vsak dan znova bori, da z delom na ljubljeni belokranjski zemlji, ki tako zelo lepo diši, preskrbi številčno družino. Sčasoma ji nekoliko pomagajo odraščajoči otroci, ki drug za drugim odhajajo od doma, si kasneje ustvarijo svoje življenje, a se radi vračajo na obisk. Deležna številnih udarcev in krutih izgub, vendar vajena trdega dela, Ańka vedno poskrbi za druge, sama pa potrpežljivo sprejema vse, kar ji življenje prinaša na pot. Kljub vsemu trpljenju, ki ga je res obilo, nikoli ne obupa, ampak zaupa v Božjo voljo.

Ivana Vatovec verjame, da »kar je napisano, ostane«, zato piše o težkih življenjskih preizkušnjah preprostih ljudi, saj je vsako življenje edinstveno, marsikatera zgodba pa izstopa iz povprečja in vsak tak človek si zasluži, da ga tudi z zapisano besedo dvignemo iz skorajšnje pozabe.

Kekec štiri

Marko Radmilovič si je zadal zahteven izziv in se lotil tretje knjižne obdelave likov, krajev in dogodkov ljudskega izročila, v kateri mladim bralcem ponudi povsem novo zgodbo o Kekcu. Roman je sicer zamišljen kot mladinsko branje, a bo brez dvoma pritegnil tudi odrasle in starejše bralce.
V uvodu spoznamo ostarelega brezdomca, ki v mrzli zimi berači pred gostilno »Pri skopuhu«. Ko začne klicati Mojco, postane jasno, da gre za glavnega junaka – Kekca. V prvem poglavju roman zares začne odstirati zgodbo. Spoznamo najstniškega Kekca ter njegova prijatelja Mojco in Rožleta, tri pastirje, ki poletne mesece skupaj preživljajo na planini, kjer pasejo živino in se ukvarjajo s sirarstvom. Kekec služi pri gospodarju, Mojčinem očetu, ob strani pa mu stoji zvesti pes Volkec.
V romanu nastopajo tudi vsi prepoznavni junaki Kekčevih zgodb, vendar so njihove vloge tokrat drugačne, bolj kompleksne in polne drobnih presenečenj, ki se razkrivajo sproti. Kmalu spoznamo Kosabrina in Prisanka ter z njima filozofijo služenja Enosti. S Prisankovo smrtjo se za Kosabrina začne napeto dogajanje, tudi polno sramu: kako priti nazaj do ukradene knjige urokov, imenovane Kolmanov žegen, in kakšen je pomen zlatih amuletov?
Avtor ne pozabi niti na Bedanca in Pehto, ki postaneta pomembna zaveznika Kekca ter odločilno vplivata na potek dogodivščine. Ko fužinarji zavohajo priložnost za dobiček in se izkaže, da se v gorah skriva zlata žila, se človeška požrešnost pokaže v vsej svoji veličini – takrat tudi življenje ni nič več vredno. Kekec se bori za naravo in njen obstoj, hkrati pa srečuje pravljična bitja (Zlatoroga, zmaja, vešče, vile …) in živali, ki mu stopijo ob stran.
Nenehne naloge in preizkušnje skrbijo za pustolovsko in napeto branje, zanimivi pa so tudi odnosi in povezave med brati. Ob koncu romana se razjasni tudi, zakaj Kekec četrti. Gre za izjemno pripoved, ki presega okvir mladinskega romana ter ponudi bogato, napeto in večplastno bralno izkušnjo.

Pesem ledu in ognja. Knj. 1, Igra prestolov

Dogajanje je postavljeno v svet Zahodnjega, kjer sedmim kraljestvom vlada en kralj na železnem prestolu. Ko kralj Robert k sebi pokliče starega prijatelja Eddarda, se usodi rodbin Lannister in Stark za vedno prepleteta.

Na drugi strani morja pa spremljamo usodo mlade Daenerys Targaryen, zadnje preživele ženske iz zmajevske rodbine. Ko jo za ženo prodajo surovemu Khalu Drogu, se njena usoda zdi zapečatena, a mlada kraljica v sebi kmalu najde moč, ki presega njene predstave.

Spletke, skrivnosti, zarote, kruti umori – avtor nam postreže z bogatim spektrom dogajanja, katerega tok vede ali nevede usmerjajo dodelani in fascinantni liki, ki jih obožujejo bralci po celem svetu.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Svet, drugačen od sanj

Lucija Čakš se je slovenski javnosti že predstavila z mladinskima romanoma Potem pa Svizci zavijejo … in Potem pa Svizci nasankajo …. Njen tretji roman je prvi, ki ga je začela pisati, v njem pa se namesto z mladostniki ukvarja z mladostnico Evo in dilemami, ki spremljajo njeno odraščanje.

Eva je mlada verna najstnica, ki obožuje risanje in pastoralno skupnost. V 4. letnik Gimnazije Želimlje vstopi samozavestna in prepričana, da bo njeno življenje potekalo natanko tako, kot si je začrtala. Njene iluzije se kmalu razblinijo, začenši z razhodom s fantom Erazmom.

Eva mora uporabiti vse svoje moči, da ji uspe shajati s šolskimi obveznostmi, starševskimi pričakovanji, oblikovanjem identitete in iskanjem svojega mesta v Cerkvi. Življenje ji še dodatno popestri fant Adrijan, s katerim imata skupno vse, razen pogleda na vero.

Odraščanje mlade verne punce je v slovenski literaturi še neraziskano območje, ki se ga pisateljica loteva s svežim in bralcu prijaznim jezikom, obogatenim z besedili pesmi in drugimi (pop)kulturnimi referencami.

Potujoči kino gospoda Saita

Deklico Fabiolo njen oče po smrti mame okoli 1910 odloži na pragu samostana v Buenos Airesu. Ko deklica odraste, postane materi prednici jasno, da vihravo dekle ni zmožno zaobljube bogu, saj sanja le o čevljih in tangu. Z lastnico prodajalne luksuznih čevljev se dogovori, da tam postane vajenka. Kmalu pa zaradi znanja jezikov, ki ga je pridobila v samostanu postane najboljša prodajalka. Ko ne prodaja čevljev, pleše tango. Strastni ples jo nekega večera v času električnega mrka s plesalcem ponese v ekstazo in čez nekaj mesecev rodi hčer Carmelito. Po odhodu iz samostana, dobita zavetje na podstrešju prodajalne čevljev. A tudi od tam morata po političnih pretresih zbežati. Kot slepi potnici se 1937 vkrcata na tovorno ladjo, s katere zbežita na malem otočku Gornji mormon na severu Kanade. Tam spoznata nadvse srčne in zanimive ljudi, ki postanejo njuna družina za vedno. Eden najbolj zanimivih ljudi ki vsako leto s svojim potujočim kinom obišče otok Gornji mormon je gospod Saito, ki ima velik vpliv na Carmelito in njeno poklicno pot.

Morski volk

Jack London  je bil ameriški pisatelj, novinar in družbeni kritik. Rodil se je v San Franciscu v revni družini in je že zelo mlad okusil trdo življenje. Delal je kot tovarniški delavec, mornar, lovec, popotnik, prodajalec časopisov, nosač ledu, iskalec zlata na Aljaski in vojni dopisnik. Prav te izkušnje so močno zaznamovale njegovo pisanje. Bil je izjemno produktiven avtor, a je umrl zelo mlad, pri 40 letih.

Morski volk Jacka Londona je pustolovski in psihološki roman o trku dveh svetov.

Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje.  Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.

Humphrey je prisiljen zapustiti udobje civilizacije in se soočiti s surovo resničnostjo morja. Med fizičnimi napori in poniževanjem postopoma odkrije lastno notranjo moč ter začne dvomiti o svojih prejšnjih prepričanjih. Prihod Maud Brewster, izobražene in neodvisne ženske, prinese na ladjo toplino, sočutje in upanje ter poudari kontrast med brutalno močjo in človečnostjo.

Roman spremlja psihološki dvoboj med Humphreyjem in Wolfom ter postavlja vprašanja o morali, oblasti in pomenu sočutja.

Prava hokejska banda do konca: medgeneracijski roman

V zadnjem delu trilogije o hokejski bandi z naslovom Prava hokejska banda do konca pisateljica pripelje dogodivščine štirih najstnikov do zanimivega in napetega zaključka. Čeprav se prolog začne s prometno nesrečo v Ameriki, se zgodba hitro prestavi v Maribor.
Junaki odraščajo, tokrat pa so v ospredju predvsem dekleta. Najmlajša Špela igra hokej in postaja vedno boljša, a ji uspehi ne prihranijo grenkih izkušenj. Njena sestra Sara se sooča z izzivi pri baletu in vsem kar prinašata življenje in odraščanje. Tine se po končani hokejski karieri zaradi poškodbe poda v trenerske vode. Treniranje deklet zanj predstavlja povsem nov izziv, ki ga z veseljem sprejme. Seveda je prisoten tudi četrti brat Miha, ki kot golman in hokejist stoji ob strani mlajši sestri ob njenem vstopu v veliki svet hokeja. Spoznamo tudi novega trenerja in druge like, med katerimi posebej izstopa Val.
V romanu so prepričljivo prikazani najstniški problemi in izzivi – od ustrahovanja, športnih poškodb in osebnih stisk do zapletenih bratsko-sestrskih odnosov. Posebno pozornost avtorica nameni tudi odnosom med trenerji in igralkami. Napeti trenutki poškodb in razočaranj se prepletajo z uspehi, ganljivi prizori pa bralca hitro posrkajo v zgodbo.
Čeprav je v ospredju še vedno šport, roman odpira tudi pomembna vprašanja odraščanja, sodelovanja in povezovanja. Omeniti velja še ilustracije Darka Grkinića, ki zgodbo lepo dopolnjujejo. Igor Saksida doda še spremno besedo Življenje je grob šport. Tudi v zadnjem delu trilogije ostaja jezik sočen, z rabo kletvic in prepoznavnega štajerskega arga ter najstniškega slenga. Knjiga je primerno oblikovana tudi za bralce z disleksijo.

Hecni fant

Roman Hecni fant (Funny Boy) šrilanškega pisatelja Shyama Selvaduraia ni zgolj pripoved o odraščanju, temveč tudi literarni prikaz dejanskega družbenega in političnega stanja v Šrilanki v 80. letih prejšnjega stoletja. Avtor skozi osebno zgodbo glavnega junaka razkriva globoke etnične, verske in razredne razkole, ki so zaznamovali državo in jo pozneje pripeljali v dolgotrajno državljansko vojno.

Zgodba je pripovedovana v prvi osebi, pripovedovalec pa je Arjie Chelvaratnam, fant, ki odrašča v premožni tamilski družini. Že v otroštvu občuti, da se razlikuje od drugih dečkov: privlačijo ga dekliške igre, vloge in svet domišljije, zaradi česar ga okolica zaznamuje kot »hecnega«. Ta oznaka razkriva ozko razumevanje spolnih vlog in zavračanje drugačnosti v tradicionalni družbi. Arjiejevo postopno spoznavanje lastne homoseksualne identitete poteka v okolju, ki zanj ni niti razumevajoče niti varno.

Pomembna posebnost romana je, da notranji razdor v državi ni prikazan zgolj skozi Arjiejevo osebno izkušnjo, temveč tudi skozi zgodbe njegovih sorodnikov in znancev. Tako se zasebne usode posameznikov prepletajo s širšimi družbenimi konflikti. Ena takšnih zgodb je zgodba tetke Radhe, ki se zaljubi v Singalca, a njuna ljubezen zaradi etničnih in verskih razlik ni sprejemljiva za družino. Podobno tragična je zgodba Arjiejeve matere, ki se po petnajstih letih znova sreča s svojim nekdanjim prijateljem Darylom, ki se vrne v Šrilanko kot novinar, da bi poročal o stanju v državi. Daryl pozneje v mestu Džafna nasilno umre, kar poudari neizprosnost političnega nasilja in njegovo uničujočo moč nad posamezniki. Pomemben lik je tudi Jegan, mladenič, ki ga Arjiejev oče zaposli v svojih hotelih. Jegan je Tamilec, domnevno istospolno usmerjen, hkrati pa je bil v preteklosti povezan s tamilskim uporniškim gibanjem Tamilskih tigrov. Kljub temu, da se trudi začeti novo življenje, mu preteklost in etnična pripadnost onemogočata popolno sprejetost.

Roman jasno orisuje zgodovinsko ozadje Šrilanke. Družba je bila razdeljena predvsem med hindujske Tamilce in budistične Singalce. Etnični in verski razdor so dodatno poglabljale politične odločitve, nacionalizem ter družbena neenakost. Poleg tega je v državi obstajal tudi izrazit razkorak med bogatimi in revnimi, kar je še povečalo napetosti in občutek krivice. Vrhunec romana predstavlja izbruh nasilja nad Tamilci, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in napoveduje začetek državljanske vojne. Arjiejeva družina je prisiljena zapustiti domovino, kar simbolizira dokončen razpad iluzije o mirnem sobivanju različnih skupnosti. Osebna izguba doma in otroštva se tako preplete z nacionalno tragedijo.

Hecni fant združuje intimno pripoved o spolni identiteti in odraščanju z realistično podobo družbe na robu razpada. Selvadurai bralcem pokaže, kako politični, etnični in verski konflikti posegajo v najbolj osebne plasti človekovega življenja. Roman bralca spodbuja k razmisleku o predsodkih, nestrpnosti in posledicah izključevanja ter ostaja aktualen tudi v sodobnem svetu.

Deveto življenje Louisa Draxa

“Nisem tak kot večina otrok. Sem Louis Drax. Dogajajo se mi stvari, ki se ne bi smele zgoditi, na primer piknik, kjer se utopiš.”  

Tako se začne s črnim humorjem začinjen in edini v slovenščino prevedeni roman britanke Liz Jensen, ki ga je BBC leta 2004 uvrstil na seznam najbolj vročih književnih del tega leta.  

Iz treh različnih perspektiv sledimo zgodbi devetletnega Louisa Draxa, ki na družinskem pikniku pade čez skalni rob v globoko sotesko in konča v komi. To pa ni njegov prvi tragični pripetljaj, od nekdaj je namreč nagnjen k nesrečam, ki jih vselej čudežno preživi. Medtem ko njegov skrivnostni padec in nezavest raziskujejo zdravniki, policisti in detektivi, se med udeleženci začnejo plesti nepričakovane vezi.

Izredno tekoče in vznemirljivo branje, lahkotno in poglobljeno hkrati, saj v osebnih pripovedih protagonistov ni prostora za dolgočasne opise objektivne resničnosti. Neskaljen bralni užitek omogoča prav subjektivnost, zaradi katere se skrivnosti razrešujejo postopno in skoraj izzivalno počasi. Kljub temu je ritem romana bliskovit in ga lahko brez težav preberemo – kako se že reče? – v enem samem sedenju. 

 Po knjigi je bil leta 2016 posnet tudi film.  

Angel izginjanja

Ko prebiramo roman Angel izginjanja hrvaškega dramatika in pisatelje Slobodana Šnajderja, nam je lahko kaj hitro jasno, zakaj je bil avtor v Tuđmanovem režimu v svoji domovini persona non grata. Namreč sistem, ki temelji na obsedenosti, ne zmore samorefleksije in ne prenese (samo)kritike, pa četudi je ta nujno potrebna za kolikor toliko znosno bivanje državljanov neke države, in mlada hrvaška država se je pod Tuđmanovo oblastjo izkazala za zelo negostoljubno za nekatere hrvaške pesnike/ce, pisatelje/ice in intelektualce/ke, med katere sodita zagotovo Slavenka Drakulić in Dubrovka Ugrešić, pridružil pa se jima je tudi Slobodan Šnajder, ki je postal nezaželen zaradi svojega kritičnega razmišljanja in pisanja, ki se odraža tudi v romanu Angel izginjanja.
Šnajder v svojem zadnjem romanu obravnava ključna obdobja novejše hrvaške zgodovine, in se, kar je odlika velikih avtorjev, uspešno postavi nad vse politične sisteme in aparate, ki so upravljali s tem območjem (kakorkoli se je že v kašnem od teh zgodovinskih obdobij imenovalo) in njegovim prebivalstvom, ter jim brezkompromisno nastavi ogledalo, za kar uporabi precej inovativne pripovedne postopke in jih nadgradi z izjemno poetičnostjo jezika, ki ga v je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Angel izginjanja je torej na nek način zgodovinski roman, ki pa žanrsko označbo precej presega, četudi v njem nastopajo nekatere resnične zgodovinske osebnosti in se je marsikateri opisan dogodek tudi v resnici zgodil. Avtor se namreč zaveda, da se s koncem romana ni zaključilo in rešilo nič, da se bodo (podobni) dogodki in usode lahko kaj kmalu ponovile, da se podivjanih duhov in prikazni ne bo dalo ustaviti, ko bodo za to nastopile ugodne razmere in pravi čas, da se iz preteklih napak in napak naših prednikov v resnici nismo naučili ničesar.
Angel izginjanja je torej roman o Hrvaški, ki presega njene meje in njeno zgodovino in je tudi roman o mestu Zagreb ter njegovih prebivalcih, vsakdanjih ljudeh, ki jih zaznamujejo različna prepričanja in drugačne usode. Pravzaprav pa bi še najmanj zgrešil, če napišem, da je Angel izginjanja velik roman o majhnih ljudeh.
Zelo priporočam!