skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Smešne ljubezni

Smešne ljubezni je zbirka sedmih kratkih zgodb, ki jih je kultni češki pisatelj Milan Kundera izdal leta 1969.  

Gre za lahkotna, zasukov in presenečenj polna besedila, ki očarajo s prefinjeno komičnostjo in nepredvidenimi zapleti. Žalostne in tragične pripetljaje, ki neizogibno nastajajo v ljubezni, Kundera mojstrsko spreminja v humorja polne zgodbe, ki bralca prek natančno dodelanih psiholoških profilov junakov popeljejo v intimni svet doživljanja medosebnih odnosov. 

Že sam nastanek knjige je povezan z “željo po zabavi in razvedrilu” avtorja samega. Vsaka zgodba je svet zase – povezujejo jih zgolj obravnavane tematike (ljubezen, odnosi, (politična) satira), ki jih Kundera obravnava v vseh svojih delih in za katere je dejal, da ga tako navdušujejo in navdihujejo kot tudi omejujejo. A prav ta češki pisatelj, ki se je zaradi “protipartijskega” delovanja in težav z oblastjo leta 1975 preselil v Francijo, zmore iz vsakdanjih situacij in dogodkov, prehitro spregledanih ali zbanaliziranih, pričarati presenetljive pripovedi o ljubezni, življenju in odnosih nasploh. Njegov način pripovedovanja bralcu svet razkriva na povsem nov, zanimiv in – čeprav bo čez nekaj let že stoletnica njegovega rojstva – presenetljivo svež način. 

Večno aktualno branje, ki se dotakne vsakogar.

Stvari : zgodba iz šestdesetih let

Kot je razvidno že iz podnaslova, se roman (po katerem se je, mimogrede, zgledoval tudi Vincenzo Latronico pri pisanju svoje lanskoletne uspešnice Popolnosti – gre za aktualizirano, formalno slično in v sodoben svet prestavljeno idejo Perecovih Stvari) dogaja  v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in v ospredje postavlja mlad francoski par, ki živi v srcu Pariza. Sylvie in Jérôma bolj kot njuna medsebojna ljubezen povezuje apetit do stvari – lepih, novih, dragih in modernih, skratka stvari, ki dišijo po denarju. Čislanje materialnega je skupna točka tudi v njunih prijateljskih družbah, kjer skupaj sanjajo o drugačnem, boljšem in udobnejšem življenju. Čeprav sta Sylvie in Jérôme povzpetniška in neprestano čutita, da si od življenja želita več, pa se za materialno udobje nista pripravljena odreči svobodi, ki jo omogoča priložnostno delo. Ne sanjata namreč o tem, da bi postala bogata, pač pa da bi se bogata že rodila, zato namesto redne zaposlitve, ki bi jima omogočila stabilnejše dohodke, raje sanjavo poležavata ali pohajkujeta po mestu, prečesavata bolšjake in revije o življenjskem slogu ter nabavljata drobnarije.  

Perec se pri opisih osebnosti ne spušča globlje, kot je potrebno za elementarno zgodbenost, prav z odsotnostjo psihološkega vidika pa roman pridobiva na širši, celo kolektivni razsežnosti, saj ne prikazuje le usode posameznika, pač pa celotnih generacij, ki so v povojnem času – ko je tehnološki in civilizacijski napredek prvič v zgodovini tudi množicam omogočil izobilje dobrin – mrzlično podlegale hlepenju po materialnem blagostanju ter navidezni sreči, ki jo prinaša.

Ena od posebnosti romana je tudi ritem pripovedi ter skrajno objektiven pripovedovalčev odnos do protagonistov, ki meji na hladnost. Kljub temu (ali pa ravno zato?) slog doseže svoj učinek: pokaže na izpraznjenost, ki jo v življenju pušča denar kot najvišja vrednota. 

Otroci so zakon

Mélanie se po ponesrečenem nastopu v eni od resničnostnih oddaj poroči z Brunom. Kmalu se jima rodita fantek Sammy, dve leti kasneje pa še deklica Kimmy. Neuresničena želja po slavi ter uspeh nekaterih drugih otroških kanalov na Youtubu, njuno mamo spodbudita k snemanju družinskih trenutkov. Po prvih objavljenih posnetkih njihov kanal Happy prosti čas začne spremljati vse več ljudi, kontaktirajo jih različna podjetja, preizkušajo brezplačne igrače in promovirajo izdelke glede na sklenjene pogodbe. Čeprav se zdi dogajanje zabavno, za otroka nenehno igranje vlog več ur dnevno postaja utrujajoče. Ko Kimmy nekega dne pri igri z drugimi otroki izgine, se Mélanie začne podirati svet.

Vzporedno spremljamo zgodbo mlade Clare, ki se po izgubi staršev pridruži kriminalistom pri iskanju šestletnice Kimmy. Primer jo vse bolj obseda, ko z analizo posnetkov odkriva temne plati najuspešnejšega francoskega družinskega kanala.

Inovativna forma poleg tekočega besedila vključuje obnove posnetkov ter poročila z zaslišanj. S svojo vsebino bralce udari brez prizanašanja. Razrešitev primera ni edini cilj, saj se ne izogne prikazu posledic nenehne izpostavljenosti kameram pri nekdanjih otroških zvezdnikih. Roman presega kriminalni žanr, saj v preiskovanje izginotja Kimmy vpelje družbenokritičen pogled na varljiva, idealizirana življenja mnogih otrok, ki so bili izpostavljeni javnosti. Resničnostni šovi so snemanje vsakdana približali množicam, ki z navdušenjem sanjajo o svojem trenutku slave. Ob istočasnem skokovitem razvoju tehnologije, lahko vsakdo ustvari svoj profil na množici različnih družbenih omrežij in nalaga posnetke, fotografije. Kdorkoli lahko poskuša najti pravi recept za uspeh. Delphine de Vigan se dotakne tudi zakona, ki sicer naslavlja omejitev otroškega dela, a obenem pušča sive lise, ki jih posamezniki spretno izkoriščajo. Provokativno branje (z izzivalnim naslovom in naslovnico) za vse, ki si drznejo pogledati v digitalni svet brez filtra.

Delphine de Vigan je leta 1996 rojena francoska pisateljica, ki je za svoja dela prejela številne literarne nagrade, po njenih romanih so posneli več filmov. V slovenski jezik imamo preveden še njen mladinski roman No in jaz.

 

Lov

Španski pisatelj David Lozano Garbala je spisal odličen gejmerski roman, ki bo pritegnil predvsem mlade bralce, ljubitelje videoiger in napetih preobratov. V podjetju UltraLimits&Co. so oblikovali najnovejšo videoigro mešane resničnosti z imenom VENARIJA, ki jo bo preizkusilo šest izbranih tekmovalcev – tri dekleta in trije fantje, večinoma znani gejmerji in vplivneži. Denarna nagrada za zmagovalca znaša 50.000 evrov in predstavlja odlično motivacijo za udeležbo. Naloga tekmovalcev je ubijanje pošasti, končni zmagovalec pa mora ujeti najnevarnejši stvor med vsemi fantastičnimi živalmi – mantikoro, pošast s človeško glavo, telesom plenilca in škorpijonovim želom.

Skozi akcije v igri VENARIJA spoznamo vseh šest tekmovalcev in njihove značaje, hkrati pa spremljamo tudi inženirje in snovalce te edinstvene igre, ki povezuje virtualni svet, umetno inteligenco in fizično izkušnjo lova. Igralci so izolirani od sveta v zapuščenem mestecu ter opremljeni s podkožnim čipom na zatilju, haptično uniformo in pametnimi lečami s personaliziranim silicijevim čipom in zaslonom s tehnologijo mikro-LED. Vse to omogoča doživljanje resničnih čustev in občutij znotraj simulacije. Edini čut, ki ni vključen v virtualno izkušnjo, je voh.

Tekmovalce skozi celotno izkušnjo usmerja glas umetne inteligence z imenom Moira, katere naloga je poustvariti občutek prvinskega lova. Zaplet se začne, ko umetna inteligenca povsem prevzame vajeti odločanja v igri, ustvarjalce pa zadržuje ujete. Kako obiti njen nadzor? Kako ustaviti Moiro? Kako se bodo tekmovalci znašli v spremenjeni vlogi, ko iz plenilca postanejo plen? Bo svet vzporedne resničnosti in digitalna dimenzija njihova zadnja postaja?

Jaz, Koriandra

Čarobna, napeta in temačna zgodba Koriandre Hobie, ki se rodi v Londonu leta 1643, se razvije v sedmih delih. Dogaja se med državljansko vojno in usmrtitvijo kralja Karla I., ko so za nekaj let deželi zavladali puritanci pod vodstvom poveljnika armade Oliverja Cromwella.

Prijetno otroštvo Koriandre se prekine s prihodom črnega krokarja in smrtjo njene matere. Nato v njeno življenje stopijo debela in gnilozoba Maud, njena hči Ester, ter pridigar Arise Fell, ki je videti, kot da bi bil poslan od hudiča. Vse se obrne na glavo, Koriandro zaprejo v leseno skrinjo, in takrat pristane v čarobnem svetu, ki ga prepozna iz stenskih poslikav v svoji sobi. Čarobni elementi, kot so srebrni čevlji, vilinska senca in začarani princ, in se pojavljajo od začetka pripovedi, se začnejo razodevati. Mi pa sledimo zapletom kot so ugrabitve, umori in romance likov, ki se skozi zgodbo še pojavljajo v zatohlem Londonu.

Sally Gardner se je rodila v Londonu, kjer tudi živi. Je ilustratorka in uspešna britanska pisateljica predvsem otroških in mladinskih knjig, za odrasle piše pod psevdonimom Wray Delaney. Njena dela so prevedena v več kot petindvajset jezikov, prav tako je večkrat nagrajena avtorica (Stockton Children’s Book of the Year 2007, Costa Book Award 2012, Carnegie Medal 2013).

Kljub napovedim, da bo zaradi disleksije celo življenje ostala nepismena, se je pri štirinajstih letih naučila brati in pisati ter se nato uspešno šolala. Vpisala se je v London Art College, ga uspešno dokončala in potem diplomirala še iz gledališkega oblikovanja kostumov v Newcastle Theater University. Tam je kasneje tudi delala kot oblikovalka. Ena prvih iger, pri kateri je delala, je bila The Good Woman of Szechuan Bertolta Brechta. Kasneje se je zaposlila v Royal Court Theatre. Prvo knjigo je objavila leta 1993, od takrat je izdala več kot 40 del za otroke, šest mladinskih romanov in dva romana za odrasle. V slovenščino so prevedene njene tri pravljice iz serije Gospod Tiger, Betka in …, mladinski roman Črviva luna in roman za odrasle – Rdeča ogrlica.

Ne še čisto mrtva

Holly Jackson, britanska avtorica priljubljene mladinske serije Pridna punca preiskuje umor, se tokrat vrača z napetim kriminalnim romanom za odrasle, ki bo zagotovo navdušil tudi njene mlajše bralce. Ne še čisto mrtva je nekoliko nenavaden kriminalni roman, saj zgodbo spremljamo skozi oči žrtve, ki ima na voljo le nekaj dni, da razreši lastni umor.

Glavna junakinja Jet Mason je bila po zabavi na noč čarovnic napadena. Sprva misli, da je napad preživela, a jo zdravniki kmalu soočijo z žalostno resnico. Njena poškodba je usodna in ji ostaja le še približno sedem dni življenja. Jet se zaveda, da se njen čas neusmiljeno izteka. Ker tokrat svojih obveznosti ne more preložiti na kasneje (kot ima v navadi), se odloči, da ne bo obupala in da bo zadnji teden življenja izkoristila za iskanje resnice – kdo jo je napadel in zakaj. Pri tem ji ob strani stoji Billy, najboljši prijatelj iz otroštva, s katerim se ponovno zbližata. Med raziskovanjem umora se razkrivajo družinske skrivnosti, stare rane in napeti odnosi, ki zgodbi dodajo dodatno plast dramatičnosti. Jet kljub svoji usodi ohranja smisel za humor, s katerim popestri marsikatero resno situacijo in spravi sogovorce v zadrego. Ji bo uspelo razrešiti lasten umor, preden bo prepozno?

Posebnost romana je prav v perspektivi. Običajno v kriminalnih romanih spremljamo preiskovalca, medtem ko žrtev nima glasu. Tokrat pa bralec ves čas sledi Jetini tekmi s časom, kar ustvarja občutek tesnobe in hkrati močne življenjske energije. Knjiga bo navdušila vse, ki iščejo svež pristop h kriminalnemu žanru. Roman je bil leta 2025 na portalu Goodreads izbran za zmagovalca med detektivskimi trilerji (kategorija Mystery & Thriller).

Obiskovalec

Obiskovalec je drugi roman slovenskega dramatika, gledališkega režiserja in pedagoga Matjaža Zupančiča (1959), ki je bil ob izidu leta 1997 med drugim nominiran za literarno nagrado kresnik. Zgodba romana se odvija v slogu napete psihološke urbane kriminalke, kjer en tragični dogodek poveže usode več ljudi, kar postopoma vodi do serije nepričakovanih preobratov in šokantnega zaključka.

Glavna junaka sta dva; nekdanji gradbenik in psihični bolnik Peter, ki se nekega večera odloči narediti samomor ter osamljena Sandra, ki na zabavi svoje prijateljice trči ob skrivnostno žensko po imenu Simona, s katero iz neznanega razloga obsedena. Potem pa se zgodi tragedija; na gradbišču novonastale stavbe odkrijejo Simonino truplo in sprva je policijska preiskava zaključena s pojasnilom, da je nesrečnica storila samomor, kar pa ne prepriča njenega nekdanjega moža, kriminalista Mitjo. Edini, ki pa ve, da je bila Simona žrtev umora, pa je Peter, ki je bil na noč Sandrine smrti na gradbišču, kjer je opazil neznanega moškega, ki je dekle porinil iz vrha stavbe…

Obiskovalec je obsežen kriminalni roman, ki se ne fokusira toliko na akcijsko dogajanje, ampak na natančno izdelane psihološke profile glavnih junakov, ki niso enodimenzionalni ali površinski. Zupančič, ki je že v svojih dramah pogosto tematiziral nasilje nad posameznikom v različnih oblikah, tokrat v žanr urbane kriminalke vnaša večno aktualne problematike sodobnega časa kot so voajerizem, čustvena posesivnost in duhovna izpraznjenost ljudi, ujeti v urbanem blodnjaku.

Tekoče berljiva, strašansko napeta in zelo kvalitetno spisana kriminalka.

Vešče

Emilia Hart nas v zanimivi, s skrivnostjo prepredeni zgodbi, zapelje v tok
dogajanj treh žensk iz različnih zgodovinskih okvirjev ter različnimi
prepleti usod. Altha, Violet in Kate živijo vsaka v svojem obdobju, vpete
in zaznamovane z družbenimi normami, nasilnimi moškimi in
čarovniškimi obtožbami. Vsem trem je skupen neverjeten posluh za
naravo in ta povezanost s prvobitnim stikom rastlinskega
in živalskega sveta okoli njih, jim daje smisel bivanja, iz katerega črpajo
moč, pogum, pa tudi tolažbo in uteho. Zlitje z naravo, naklonjenost
nenavadnim bitjem vranam, pajkom, mušicam … jih zaznamuje v očeh
drugih ljudi kot nenavadne in »čudne«. A prav ta samosvojost in
drugačnost jih oblikuje, da kljubujejo vsemu navkljub. Vešče je knjiga s
pridihom magičnega in obarva težave žensk vpete v družbene norme,
čarovniške procese in moška nasilja skozi stoletja in to vse do današnjih
dni. Je tudi zgodba, ki govori o moči žensk, njihovi neuklonljivosti in
samosvojosti ter pripadnosti njihovim koreninam in poreklu.

Knjiga je avtoričin prvi roman in z njim je pisateljica leta 2023 na portalu
Goodreads požela nagradi za najboljši literarni prvenec in najboljšo
zgodovinsko fikcijo.

Kresničevje

Kresničevje, romaneskni prvenec Ajde Bračič, nas že z naslovnico povabi v gozd, ki ni le prizorišče dogajanja, temveč bi ga lahko označili tudi kot enega od protagonistov. Je živ organizem, prostor, v katerem se brišejo meje med resničnostjo in domišljijo, preteklostjo in sedanjostjo. Vanj vstopimo skupaj z Agnes, mlado žensko, ki se odpravi iskat svojo sestro Klaro. Naseli se v koči, kamor je nekoč zahajala z družino, katere težka zgodba se postopoma razkriva pred nami. Sestri sta si bili zelo blizu, vendar se je vez med njima v nekem trenutku pretrgala. Vzrok za razdor je očitno povezan z Agnesinim dejanjem, ki pa ostaja skrivnost in v romanu ustvarja napetost.

Agnes se v hiši sredi gozda bori s strahovi, večkrat pomisli na to, da bi odšla in se vrnila v svoje staro življenje. Nekega dne sreča nenavadno trojico, ki jo sestavljajo Sara, Joshua in Tulsi, pozneje, ko nevihta poškoduje njeno kočo, pa se celo preseli k njim. Živijo odmaknjeno od sveta, ukvarjajo se z meditacijo, zeliščarstvom in si prizadevajo biti samooskrbni. Agnes se zdi njihovo življenje zanimivo in privlačno, obenem pa ostaja do njih nezaupljiva, saj se ne more otresti suma, da o njeni sestri Klari vedo več, kot so pripravljeni priznati. Zgodba o Agnes in Klari se prepleta s zgodbo puščavnika Valentina, ki razširi tako časovno kot tudi pomensko dimenzijo romana. Tako kot so drevesa in druge rastline v gozdu povezane pod zemljo, so prepletene tudi zgodbe in usode ljudi (iz različnih časov). So rizom, ki mu ni mogoče določiti niti začetka niti konca. Resničnost in domišljijo združujejo elementi magičnega realizma, od bajeslovnih bitij do kometov, prav posebno vlogo v romanu ima stara bukev, ki raste ob hiši in je nema, a še kako živa pričevalka.

Roman odpira vprašanja krivde in obžalovanja, iskanja lastne identitete, odtujenosti sodobnega človeka od narave, tematizira pa tudi slutnjo konca sveta oziroma konca človeštva. Gre za žanrsko hibridno delo, ki bi ga lahko označili za ekološko srhljivko. Delo je sodobno tako po vsebini kot tudi po obliki, s posameznimi motivi in simboli pa se povezuje tudi s preteklostjo in tradicijo. Zaradi bogatega in sugestivnega jezika imamo med branjem občutek, kot da smo tudi sami v gozdu, saj ga lahko vidimo, slišimo, vonjamo, to pa še poglablja občutek nelagodja in skrivnostnosti ter stopnjuje napetost vse do razpleta in tudi onkraj njega. Pisateljica, publicistka in arhitektka Ajda Bračič je za svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb Leteči ljudje, prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese, nominirana pa je bila tudi za najboljši prvenec. Z delom Kresničevje dokazuje, da je tudi izvrstna romanopiska.

Srebrni dež : izbrane zgodbe

Prevladujoči izhodišči kratkih zgodb, ki jih je napisal Pawel Huelle, so domače mesto Gdansk in avtorjeva družina ter odraščanje, pogojeno s sočasnimi razmerami Poljske. Za Huellevo pisanje je značilen preplet realnega sveta in nadčutnega, magičnega, čas ni linearen, potek dogajanja pogosto določajo miselni preskoki in dojemanje sveta skozi zaznave in spomine pripovedovalca. Končnost in enoumnost svetu odvzemata avtorjevo izpostavljanje posebnosti posameznikov in človeškega spomina, literatura je tista, ki svet brani pred smrtjo in pozabo, tista, ki trenutkom iz zasebnega vsakdana anonimnih posameznikov daje prednost pred velikimi javnimi zgodovinskimi dogodki in političnimi tokovi posameznih držav in predelov sveta. Iz avtorjevih besedil zadiha bogata, zapletena zgodovina, v kateri se prepletajo usode ljudi različnih narodnosti (Poljakov, Nemcev, Rusov …), različnih ver (judje, katoličani, menoniti …) in jezikov (poljski, nemški, ukrajinski, staro narečje nemščine, ki so ga uporabljali menoniti …). V tragične zgodovinske dogodke vstopamo skozi življenja posameznih literarnih oseb, vsakdanje predmete (npr. zgodba Miza), zabrisane in hote pozabljene lokacije (npr. nemška pokopališča v zgodbi Polži, luže, dež). Zgodbe lahko sprožajo čisto vsakdanji dogodki (npr. zamuda letala, s katerim prihaja na obisk ded v zgodbi Čudež ali odločitev poljskega izseljenca v ZDA, da obišče domovino v zgodbi Prvo poletje). Izstopajoč je motiv menonitske skupnosti, ki se je na ozemlje Poljske zatekla po preganjanju na Nizozemskem, in njenih pripadnikov, ki so zanimivi literarni subjekti in se pojavljajo v različnih kombinacijah v posameznih zgodbah. V zgodbah z avtobiografsko oziroma družinsko motiviko izstopa posebnost lika očeta, inženirja tehničnih ved in izumitelja, čigar ambicije je režim večkrat utišal, s številnimi zanimivostmi (npr. izdelava stroja za sneg) in številni skupni prizori očeta in sina, pa tudi lik mame s posebnim dojemanjem narave (zeliščarstvo, obredi z drevesi), kar je še poudarjeno z otroškim pripovedovalcem.

Ta zelo pestra in bogata zbirka kratkih zgodb bo gotovo ustrezala bralcem, ki jim je všeč resnično zgodovinsko ozadje zgodb, tistim, ki imajo radi priokus magičnega realizma, napovednih sanj in nadčutnega (npr. zgodbe Mesto, Talita, Cadik, Doktor Čeng), nedoumljivega (Rifka, Ukiel), pa tudi poetičnega (opisi snega v zgodbi Most) ali grotesknega (Prvo poletje). Avtor pogosto ustvarja atmosfero hrepenenja, zavedanja minljivosti in zato večje vrednosti drobnih svetlih trenutkov in doživetij vsakdanjega življenja. Hrepenenje in zavedanje, da obstajajo različni svetovi in možnost prehajanja, potovanja drugam simbolno krepijo tudi številni prizori vode, plutja, ladij, prizorov na jezeru, gradnja plovil in dejstvo, da je Gdansk tudi pristanišče, torej že zato mesto hrepenenja, vračanja in odhajanja, čakanja in zapuščanja, sidrišč in neskončnih plovb.

V izčrpni spremni besedi prevajalka Jana Unuk med drugim predstavi avtorjevo delo in pisateljski opus, prikaže umestitev njegovega dela v literarno zgodovino poljske književnosti in osvetli tipična besedila iz avtorjevih zbirk kratkih zgodb.

V slovenščino so trenutno poleg predstavljenega dela prevedeni romani David Weiser, Mercedes-Benz: iz pisem Hrabalu, Castrop in Zadnja večerja.