skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Debeluška : novela

Henri René Albert Guy de Maupassant je mojster kratkih novel, izreden stilist ter eden pomembnejših predstavnikov francoskega realizma in naturalizma. Rodil se je leta 1850 v Tourville sur Arques in v svojem življenju ustvaril številna pomembna dela (šest romanov Njeno življenje, Lepi striček, Zapeljivec, … ter več kot tristo novel: Debeluška, Coco, Nakit, …). Nanj sta tako osebno kot literarno pomembno vplivala Gustave Flaubert in Émile Zola. Zanimivo je dejstvo, da je svoj celoten opus ustvaril zgolj med leti 1880 in 1890. Kasneje je zaradi sifilisa postopoma zapadel v norost in umrl malo pred svojim 43. rojstnim dnevom, leta 1893. Njegova dela so aktualna še danes, številna doživljajo tudi filmske adaptacije.  

Debeluška je izšla leta 1880 in velja za mojstrovino realističnega in naturalističnega pisanja. Je Maupassantova prva novela in prav z njo je avtor zaslovel. Zgodba se odvija v času francosko-pruske vojne, ko skupina meščanov v kočiji beži iz okupiranega francoskega mesta Rouen. Potniki prihajajo iz različnih družbenih skupin (ugledni in bogati meščani, redovnici, politiki ter prostitutka Rousset, ki jo zaradi obilnejše postave kličejo Debeluška), ki jih avtor opiše s poglobljenim poznavanjem človeške duševnosti. Nadaljnjo pot druščini z nenavadno zahtevo prepreči pruski časnik, kar sproži osrednji situacijski problem, ki se brutalno razreši prav na račun Debeluške.

Novela na jasen, kirurško hladen način razkriva obširno paleto človeških narav ter prefinjeno razgalja zlagano, pokvarjeno meščansko moralo. 

Pogled

Moški izrazito nizke rasti in njegova ljubljena, ki ni najbolj zdrave postave, nasprotno, gre za izjemno debelo žensko, živita v zavetju svojega doma mirno, odmaknjeno življenje. Toda takoj ko stopita na ulico, se nanju usuje množica obsojajočih pogledov. Ona se tolaži z obsesivnim prenajedanjem, on z obsesivnim iskanjem gesel. Nekega dne se domislita, da bi zamenjala vlogi.

Toda zgodba se tu šele zares začne. Oditi je treba v preteklost in v svet, kajti človek je vselej in povsod hkrati tisti, ki gleda, in tisti, ki je gledan. Radovednosti pa se ni mogoče izogniti.

Ta zagotovo ena najbolj nenavadnih knjig Elif Shafak, prvič objavljena že leta 1999, je morda danes aktualna bolj kot kdaj prej. Nastala je v času, ko še ni bilo razgaljanja preko resničnostnih šovov in družbenih omrežij, vendar govori o nečem, kar je bilo z nami od nekdaj: o gledanju opazovalcev in videnem opazovanem.

Shafak se med pojmi lepote, grdote, čustvene lakote, travme in pogledih z najrazličnejšimi nameni ter podobah, ki jih ustvarjamo o sebi in drugih, sprehaja prav groteskno. Njena proza je vzhodnjaško mistična in pripovedno igriva, hkrati pa se nam ves čas poskuša izmuzniti z vijuganjem skozi prostor in čas ter se spušča v skrivnosti človeškega bitja, ki je bilo od nekdaj izpostavljeno tujemu pogledu.

Pogled je nenavadna, duhovita in mestoma skoraj nadrealistična študija o tem, kako zelo nas določajo pogledi drugih. O tem, kako gledamo, kako smo gledani in kako hitro lahko pogled postane sodba. Pred človeško radovednostjo, ne glede na čas in prostor, pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti.

Elif Shafak je večkrat nagrajena sodobna turško-britanska pisateljica, njene zgodbe odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, žensk, migracij, spomina in različnih oblik drugačnosti. Objavila je 21 knjig, ki so prevedene v 58 jezikov, za svoje delo je prejela številne nagrade. Piše večplastno in brez strahu prestopa meje med kulturami, žanri in perspektivami, zaradi česar njeni romani vedno znova razkrivajo, kako zapleteno je biti človek.

Operacija angel : primer višjega inšpektorja Ryana

Operacija angel je četrti roman iz priljubljene serije o detektivu glavnem inšpektorju Ryan, ki je umeščena v slikovito, a skrivnostno pokrajino Northumbrije na severovzhodu Anglije. Serija združuje klasično kriminalno preiskavo, temačne skrivnosti, nevarne nasprotnike in osebno zgodbo glavnega junaka.

Ryan se po pretresljivih dogodkih iz prejšnjih primerov sooča z novim primerom, ki ga zaznamujejo nenavadni umori in zlovešča simbolika. Ko preiskava razkrije povezave med zločini, verskim fanatizmom in sprevrženimi prepričanji posameznika, postane jasno, da storilec ne bo zlahka ustavljen. Ryan in njegova ekipa morajo sestaviti koščke zapletene uganke, pri tem pa se znajdejo v tekmi s časom.

Posebno mesto v zgodbi ima tudi Ryanovo zasebno življenje in njegov odnos z zgodovinarko Anno Taylor, ki se mora soočati s posledicami dogodkov iz preteklosti. Rossova tako kriminalni zaplet prepleta z osebnimi odnosi in vprašanji o tem, kako daleč lahko človeka pripeljejo vera, obsedenost in želja po maščevanju.

Dinamičen in napet kriminalni roman bralca hitro potegne v dogajanje. Odlikujejo ga slikoviti opisi severovzhodne Anglije, prepričljiva policijska preiskava ter nenehno stopnjevanje napetosti. Ljubitelje kriminalk bo pritegnil predvsem zaradi temačnega vzdušja, zapletenega primera in karizmatičnega glavnega junaka.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Umori pri Heavenfieldu : primer višjega inšpektorja Ryana

Ko v odmaknjeni cerkvici v Heavenfieldu odkrijejo truplo, se preiskava hitro zaplete. Medtem ko detektiv Ryan poskuša razvozlati okoliščine umora, se tudi sam nepričakovano znajde med osumljenci. Njegov položaj postane še težji, ko začnejo umirati člani skrivnostnega kroga, povezanega z umorjenim moškim.

Ryan mora kljub nezaupanju svojih kolegov čim prej odkriti, kdo stoji za nizom umorov in kakšna skrivnost povezuje žrtve. Vsak nov namig razkriva temnejšo plat navidez mirne skupnosti, nevarnost pa se vse bolj približuje tudi njemu.

Napeta kriminalka L. J. Ross bralca popelje v slikovito Northumbrijo, kjer zgodovinske skrivnosti, osebne zamere in hladnokrvni zločini ustvarijo srhljivo uganko.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Niz smrti na dvorcu : primer višjega inšpektorja Ryana

Niz smrti na dvorcu je šesta knjiga v priljubljeni seriji kriminalk o višjem inšpektorju Ryanu. Po napornem obračunu s serijskim morilcem Ryan z zaročenko preživlja poletje na slikovitem posestvu Cragside v severni Angliji. Idilično vzdušje prekine detektivska zabava v viktorijanskem slogu, ki se sprevrže v resničen zločin, ko med izpadom elektrike odkrijejo mrtvega starejšega moškega. Sprva vse kaže na nesrečo, a nova smrt razkrije, da se med prebivalci dvorca skriva morilec.

L. J. Ross tudi v šestem primeru uspešno združuje klasično detektivsko uganko zaprtega kroga osumljencev z napeto policijsko preiskavo in privlačnim angleškim podeželjem. Razkošno okolje zgodovinskega dvorca, dobro razviti stalni liki kriminalistične ekipe ter postopno razkrivanje skrivnosti ustvarjajo napeto, a hkrati lahkotno berljivo kriminalko. Roman bo navdušil ljubitelje tradicionalnih britanskih detektivk, v katerih so pomembnejši logično razpletanje uganke, vzdušje in medosebni odnosi kot eksplicitno nasilje.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Smrt pod platano : primer višjega inšpektorja Ryana

Smrt pod platano je drugi primer višjega inšpektorja Ryana, v katerem L. J. Ross ponovno združi napeto kriminalno preiskavo, slikovito pokrajino severne Anglije in skrivnosti, ki jih preteklost ni nikoli zares pokopala. Ob poletnem enakonočju pod znamenito platano ob Hadrijanovem zidu odkrijejo okostje mlade ženske, ki je tam ležalo več kot desetletje. Navidez pozabljen primer postane izhodišče za zahtevno preiskavo, v kateri se prepletajo stare zamere, prikrite povezave in novi zločini.

Ryan in njegova ekipa kmalu ugotovijo, da razkrivanje resnice ogroža ljudi tudi v sedanjosti. Medtem ko se krog osumljencev oži, se mora inšpektor soočiti tudi z lastnimi dvomi in posledicami preteklih dogodkov. Avtorica zgodbo gradi z zmernim tempom, poudarek pa namenja razvoju likov, vzdušju in postopnemu razkrivanju uganke.

Roman bo pritegnil ljubitelje klasičnih britanskih kriminalk, v katerih niso v ospredju krvavi prizori, temveč logično sklepanje, prepričljivi liki in napetost, ki vztraja do zadnjih strani. Čeprav je Smrt pod platano nadaljevanje romana Sveti otok, deluje tudi kot samostojna kriminalna zgodba.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Zadnja večerja : likovne krimi kratke zgodbe

Zadnja večerja je zbirka kriminalnih zgodb. Za vsako zgodbo je avtor Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) našel navdih v sodobni umetnosti; v likovnih delih, performansih, razstavah, umetniških akcijah, ki so imele odmev v samem svetu umetnosti in širše zaradi moralnih dilem, soočenj s tabuji ter provokacij, ki so jih sprožale. Seznam devetih umetniških projektov, s katerimi je Demšar povezal svet nasilja in kriminala, je, skupaj s QR kodami, dodan na koncu knjige. Umetnost je torej tista, ki povezuje vse zgodbe, a vsaka od zgodb ima svoj tempo, storilca zločina, preiskovalca in druge akterje. Klasičnega kriminalista ni, bralcem pa je v Demšarjevem slogu dopuščeno, da lahko sam oblikuje svoje sume in rešitve, ki pripeljejo do zaključnih spoznanj. Ta pa niso omejena samo na storilca in žrtve, temveč tudi na podobo sveta, v katerem živimo in svet sodobne umetnosti. Vse zgodbe se dogajajo v Sloveniji, v njih pa mrgoli galeristov, kustosov, kritikov in samih umetnikov. Zgodbe nas hitro povlečejo v razmišljanja o pomenu in namenu ustvarjanja. Laži, zavajanja, zlo, maščevanje, etika in njene raztegljive meje, lažna morala, prevare, manipulacije – vse to postane del filozofskih in eksistencialnih vprašanj, ki nam jih avtor zastavlja z vso suverenostjo tistega, ki poklicno obvlada svet umetnosti in za veselje v prostem času piše odlične kriminalke. Vrenkota sicer v zgodbah ne bomo srečali, morda pa naletimo na koga drugega iz njegove ekipe.

Avgust Demšar je psevdonim Tomaža Zupančiča, ki ga uporablja kot pisatelj kriminalk. Je doktor likovnopedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava na oddelku za predšolsko vzgojo in oddelku za likovno umetnost. Znan je po seriji romanov z inšpektorjem Martinom Vrenkom v glavni vlogi ter, kot vedno zapišejo kritiki in poznavalci krimi žanra, po mojstrsko dodelanem, obrtniško izpiljenem slogu pisanja.

Žveplo

Saeris Fane je po dogodkih prvega dela postala vladarica vampirskega dvora, vendar krona prinaša predvsem odgovornost, ne svobode. Njena domovina Zilvaren jo nujno potrebuje, a Saeris se zaradi sprememb, ki so ji dale večjo moč, tja ne more več vrniti brez smrtonosnih posledic. Zato mora poslati nekoga, ki mu lahko zaupa – toda ali lahko zares zaupa Domcu, moškemu, s katerim jo povezuje vse močnejša in nevarnejša vez?

Medtem Yvelio ogroža skrivnostna tema, ki se širi po kraljestvu. DOmec, neusmiljeni vilinski bojevnik, je razpet med dolžnostjo do svojega ljudstva in obljubo, ki jo je dal Saeris. Skupaj s Carrionom Swiftom se odpravi v drug svet, kjer ga čakajo nove nevarnosti, stare skrivnosti in sovražniki, ki postajajo vse močnejši.

Ko se usoda obeh kraljestev začne nevarno približevati robu prepada, bosta morala Saeris in Domec prestati preizkušnje, v katerih bodo na kocki njuna ljubezen, zvestoba in življenje. Žveplo prinaša več magije, več nevarnosti in višje stave ter nadaljuje temačno romantazijo zgodbo o moči, žrtvovanju in ljubezni, ki mora preživeti celo ogenj in žveplo.

Žveplo (oz. cela serija) bo pritegnilo predvsem bralce, ki uživajo v romantaziji – fantazijskih zgodbah, kjer imajo ljubezen, privlačnost in magija enako pomembno vlogo. Posebej bo všeč ljubiteljem vilincev, vampirjev, skrivnostnih kraljestev, močnih junakinj in nevarnih, moralno zapletenih junakov. Za vse ljubitelje šablone ‘od sovražnikov do ljubimcev’, počasnega razvijanja privlačnosti, temačnejšega vzdušje ter obilice akcije, skrivnosti in erotične napetosti, je Žveplo dobra izbira. Zaradi eksplicitnih prizorov in nasilja je knjiga primernejša za odrasle bralce.

Callie Hart je britanska avtorica romanc in fantazijskih romanov, ki danes živi v Kaliforniji. Piše predvsem temačne romance in fantazijske zgodbe, v katerih združuje intenzivne ljubezenske odnose, nevarne svetove in moralno kompleksne junake. Napisala je več kot štirideset romanov, mednarodno prepoznavnost pa je dosegla s serijo Fae & Alchemy in njenim prvim delom Žveplo (Quicksilver). Roman je postal uspešnica in dosegel prvo mesto na lestvici New York Times.

Izkrivljeni kroni : druga knjiga dueta Pastirski kralj

Izkrivljeni kroni je drugi in zaključni del fantazijske duologije Pastirski kralj. Roman prepleta elemente temačne fantazije, romantike in skrivnosti ter ga zaznamuje izrazito gotsko vzdušje. Pripoved se skozi različne perspektive razvija okoli Elspeth Trdoleska, Ravyna Tise in Elma Breka, ter kraljestva Zmotje, ki ga ogroža skrivnostna magija megle.
Elspeth je ujeta v Morinem umu, medtem ko je Mora, nekdanji Pastirski kralj, prevzel nadzor nad njenim telesom. Ravyn s svojimi zavezniki medtem išče zadnjo in najpomembnejšo od dvanajstih kart Usode – Dvojno jelšo. Ta karta je ključna za razrešitev prekletstva in ozdravitve okužitve, ki vodi do izrojevanja. Njeno iskanje jih vodi v nevarni, z meglo obdani gozd, kjer se prepletajo starodavna magija, skrivnosti in sledi preteklosti Pastirskega kralja.
Ena največjih odlik romana je nedvomno njegov svet. Zmotje je namreč svet, v katerem je narava tesno povezana z magijo. Posebej zanimiv je gozd, zavit v meglo, ter drevesa, ki delujejo kot živa bitja. Njihovo šepetanje pa nakazuje, da narava skriva lastne skrivnosti in spomin. Pomembno mesto v zgodbi imajo tudi karte Usode. Gre za dvanajst magičnih kart, ki jih je ustvaril Kralj pastir. Iskanje zadnje karte, Dvojne jelše predstavlja osrednjo nit zgodbe in postopoma razkriva več o izvoru magije ter preteklosti sveta. Ravno pri kartah se pokaže ena zanimivejših značilnosti romana, namreč magija ni predstavljena kot nekaj popolnoma nadzorovanega, temveč kot sila, ki ima svojo ceno in lahko pomembno vpliva na človekovo identiteto in usodo.
Ob zgodbi Elspeth in Ravyna, ki se zaradi širšega dogajanja nekoliko umakneta v ozadje, več prostora v zgodbi dobita Elm in Ione. Njuna zgodba razširi pripovedni okvir ter se poveže z osrednjim iskanjem in razkrivanjem skrivnosti zaznamovanega kraljestva Zmotje.

Ženska v črnem

Ženska v črnem velja za najbolj znano delo britanske pisateljice Susan Hill, ki je bilo deležno dveh filmskih adaptacij leta 1989 in 2012 (v slednji je glavno odigral Daniel Radcliffe) in velja za eno od najboljših zgodb o duhovih vseh časov. Arthur Kipps je mlad in ambiciozen odvetnik iz Londona, ki je poslan v odročno podeželsko mesto Crythin, da bi uredil zapuščinske listine pred kratkim umrle vdove Alice Drablow. Ženska je med lokalnim prebivalstvom veljala za samotarko in čudakinjo, ki je večino dni preživela v svoji zanemarjeni hiši Eel Marsh sredi močvirja, okoli vdove pa se je tudi spletla zgodba o prikazi skrivnostne ženske v črnem, ki naj bi strašila po mestu. Kipps omenjeno prikazen prvič zagleda na vdovinem pogrebu, kasneje pa jo začenja videvati tudi na posestvo Eel Marsh, kamor se je Kipps prisiljen začasno preseliti, da bi lahko pregledal vse Alicine dokumente. Med bivanjem v veliki hiši je odvetnik priča številnim čudnim dogodkom, ki presegajo meje verjetnega in kmalu mu postane jasno, da se za famozno žensko v črnem in drugimi nadnaravnimi pojavi skriva grozljiva resnica o preteklosti domnevno zaklete hiše…

Gotska novela je upravičeno postavljena ob bok nekaterim najbolj znamenitim zgodbam o duhovih kot so Poejeva Propad hiše Usher in Jamesova Obrat vijaka. Hillova ob pomoči vzdušne temačne atmosfere in zanimivih likov ustvari kompleksno pripoved, ki je polna trenutkov čiste psihološke groze, visokega suspenza, subtilno vstavljenih nadnaravnih elementov ter katarzičnega zaključka, ki preseže okvirje tipične zgodbe o duhovih in postreže z ganljivo človeško tragedijo.