Volčja Kapica

Volčja kapica je zgodba za ženske. Tiste, ki jih je predramil klic divjine. In tiste, v katerih se ta klic ni še čisto zbudil. Je alternativna verzija Rdeče kapice, kjer gozd ne predstavlja temačno-skrivnostne nevarnosti, temveč predstavlja zatočišče in pot do svoje resnične biti. Dekle se odpravi v gozd, stran od prehrupne družbe, ki ne posega izven okvirov svoje realnosti. In gozd ni temačen, sovražen, temveč jo sprejme v svojo divjino. To je zgodba iniciacije dekleta v žensko, ko sprejme svojo divjost in cikličnost, si nadane rdeč plašč in se poveže z divjimi rastlinami in živalmi, ki jo usmerjajo na njeni poti do samoodkrivanja. V gozdu jo sprejme modra starka, ki jo ljudje iz civilizacije spoštujejo in tudi potrebujejo zaradi njenega znanja, hkrati pa se jo bojijo zaradi njene drugačnosti. Dekle se od starke uči modrosti in tako postaja ženska. Zgodba tako naslika žensko v fazah od dekleta, ženske do starke. Vendar kot v naravi, ta razvoj ni linearen, temveč cikličen. Vse se znova in znova preobraža v večnem kroženju življenja.

Avtorica z zgodbo nagovarja ženske vseh starosti, da skoznjo začutijo svojo pravo divjo žensko naravo. Da jo odkrijejo in z njo zaživijo polno, divje, srečno in srčno življenje.