Umirajoča žival
Žanr | erotični roman, psihološki roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Mirko Napast |
Ljudje mislijo, da postanejo popolni šele v zaljubljenosti.
Umirajoča žival je eden tistih romanov, ki jih beremo z razdaljo kritične distance, govori pa predvsem o ljubezni ali natančneje – o enoplastno dimenzionirani erotični ljubezni kot domeni moških. Konkretno se v romanu avtor ukvarja s seksualnim življenjem ostarelega profesorja, ki lovi svoje študentke, tokrat kubansko priseljenko. Po desetletjih brezskrbne svobodomiselnosti, zaradi katere mu njegov štiridesetletni sin stalno očita, da mu je uničil življenje, se junak zgodbe tokrat prvič znajde v primežu usodne ljubosumnosti in se sooči z izgubo ljubezni. Roman nekateri označujejo kot deloma neokusnega, a recimo raje: Philip Roth je predvsem neustrašno odkrit avtor. Njegova izjemnost se zrcali predvsem v mojstrskem psihološko razdelanem orisu protagonistov, ki so vsi po vrsti nadvse kompleksni in individualizirani, predvsem pa zelo človeški.
Objavljeno: 22.10.2014 08:56:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:29
Biologija si je ljudi krepko privoščila, da postanejo intimni, preden o drugem sploh kaj vedo. V hipu, ko se začne, ti je jasno. Spočetka te pritegne površina, intuitivno pa slutiš tudi vso globino. In ni treba, da je medsebojna privlačnost enakovredna: njo privlači nekaj, tebe kaj drugega. Gre za videz, gre za radovednost, potem pa, bum, za globino. Dobro je, da je ona s Kube, dobro je, da je bila njena babica to in je bil njen dedek ono, dobro je, da igram klavir in imam v lasti Kafkov rokopis, ampak vse to so samo ovinki na poti tja, kamor sva namenjena. Čar je menda tudi v tem, vendar bi se počutil dosti bolje, če ne bi delal ovinkov. Ves potrebni čar je v spolnosti. So mar ženske za moške enako očarljive, ko spolnosti ni več v igri? Ali se sploh kdo, ne glede na spol, zdi očarljiv komurkoli, če spolnost ne igra nobene vloge?