Poletje, ko sem rekla da

Kar se – po naslovu sodeč – zdi lahkotna najstniška poletna romanca, se pravzaprav izkaže za berljiv, humoren in prisrčen mladinski roman. Da, s sicer predvidljivimi hollywoodskimi primesmi, a tudi povsem suverenimi vpogledi v življenje odraščajočega dekleta.

Kako prebroditi momentarno eksplozijo eksistencialne krize, tempirano seveda v najbolj nemogočem trenutku: ravno takrat, ko naj bi zvezda Rachel Walls v množici drugih prvič zares samostojno zasvetila? Krizni trenutek nagovora ob zaključku srednje šole uspešno in bolj ali manj (samo)zavestno premaga, prave težave pa se skupaj s poletjem šele dodobra začnejo. Rachelina želja po pobegu iz omejujočega okolja, pa čeprav je odraščala v ljubeči družini s sicer povprečnimi družinskimi travmami, je botrovala temu, da je večino svojega časa ter energije namenjala šoli – ali bolje rečeno – šolskemu uspehu. Nič nenavadnega torej, da se ob obilici prostega časa kar naenkrat ne (z)najde več in zdi se, da njeno življenje na pragu odraslosti uspešno drvi proti – kaosu:

“Če greste danes do plaže, naredite peščeni grad in se jutri vrnete, boste ugotovili, da ga je odplavilo. To premikanje proti kaosu – v znanosti se reče entropija – je neizogibno. Nič ne more ubežati pred svojo neizprosnostjo. V zaprtem sistemu, prepuščena sama sebi, se zmeda ali kaos vedno poveča. Vedno.

Red, po drugi strani, pa zahteva vlaganje truda. Energije. Ogromno tega.” (str. 9)

Rachel je namreč v svoj uspeh investirala ravno to, ogromno vsega. Odrekala se je zabavam, plesom ter tudi raznolikim socialnim odnosom, večino svojega časa pa posvečala knjigam in raziskavam, skratka učenju. In ko se to celo že obrestuje s štipendijo za želeni kolidž, jo nenadni trenutek negotovosti pripravi, da obračuna s svojim življenjem. Ko povsem naključno naleti na že zastarelo, nekoliko psihedelično knjigo za samopomoč z naslovom Čas, ko sem rekla DA!, se odloči, da spremeni svojo dosedanjo mantro ter odslej reče da – vsemu.

V stvarni maniri scenarijev najstniških filmov se v prvoosebni pripovedi tako odvije zgodba nekega poletja, kjer se v določenem trenutku zazdi, da namesto rojstva nove zvezde, nove Rachel, pravzaprav spremljamo supernovo, čisto pravo eksplozijo ob koncu njenega srednješolskega cikla. Ideja, da vsemu reče da, je morda prva zares spontana odločitev, ki dekle podvrže smešnim, nenavadnim, tudi tveganim peripetijam. Končni rezultat? Nova in restavrirana prijateljstva, pr(a)ve ljubezni (da, ljubezni v množini), nepričakovana tveganja in pričakovane posledice, zabavne izkušnje in tudi težavnejše preizkušnje – torej natanko in nič manj kot to, kar se zgodi, ko Rachel po letih striktnega upoštevanja pravil usvoji bolj sproščeno vzdušje preduniverzitetnega poletja.

V lahkotnem, a tudi emotivnem slogu Lindsey Roth Culli ustvari polnokrven lik najstnice na pragu odraslosti, ki se sooča z mnogimi resničnimi, življenjskimi dilemami, od iskanja lastne identitete skozi odraščanje, prijateljstva in ljubezni, do družinskih travm ter življenjskih sprememb, ki povzročajo tektonske premike tudi v socialnih razmerjih posameznika. Prigode Rachel ter njenih prijateljev, znancev in družine se mestoma zdijo napaberkovane iz najstniških filmov, tipične in predvidljive; vseeno pa se njena zgodba pretvori v zabaven roman z osvežujočim uvidom v odraščanje in tegobe, povezane z nerazumljenimi dejanji odraščajočega uma.

Napake so sestavni del zorenja, večkrat pa nas lahko vodijo do povsem novega pogleda na svet ter ljudi okoli nas. Čisto vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, je pomembna, je življenjska, je prelomna; njihova zapovrstnost je dostikrat odločujoča in vsekakor ima vpliv na našo prihodnost. Nobene odločitve ni lahko sprejeti, saj vsaka s seboj nosi določeno težo, zato je še toliko pomembneje, da zaupamo sebi ter tistim, ki verjamejo v nas. Pa naj bo to najboljša prijateljica, mlajši (pol)brat, nekdanji prijatelj z obeti bodoče romance, srednješolska simpatija, očim ali pa energična nona, ki poleg italijanskega temperamenta v oporo vedno nudi tudi toplo tolažbo.

Knjiga je morda prvenstveno resda namenjena najstnikom, vendar jo lahko brez resnejših pretresov in z mislijo na morebitne oportunitetne stroške v roke vzamemo tudi tisti, ki smo to nekoč bili.