Podpisi na gladini : haiku in zen

Morda zdaj že malce starejša, pa še vedno odlična, Oshojeva knjiga haikujev nas opominja, da je trenutek tisti, ki ustvarja življenje. Ki ustvarja slike v besedah. Gre za zenovskega mojstra, ki čudovito, poetično, spevno, meditativno, kakršen haiku pravzaprav je, nosi ves čas s seboj. Gre za meditativne zapiske o lepoti bivanja, katere se ljudje v norosti hitenja premalo zavedamo. Zenovske zgodbe in ravno tako haikuji se zdijo pogosto nerazumljivi, na trenutke zaradi različnih časovnoprostorskih različic vzbujajo zmedo, negotovost, nejasnost, včasih celo hermetičnost. Vendar v Oshojevi knjigi razumemo duh zena, občutek in razumevanje, vpogled v jedro zenovskega izročila. Osho lahko deluje kot ekscentrik ali kot norec, predvsem pa deluje kot filozof in legenda, ki upodablja naše kolektivne želje prerasti drobnjakarstvo, malenkostnost in nesmiselnost vsakdanjega življenja. Eksistencialist, ki je življenje posvetil prebujanju drugih, rojen v Kuchwadi v indijski državi Madhya Pradesh, 11. 12. 1931, pri enaindvajsetih doživi razsvetljenje in dokonča univerzitetni študij filozofije, ki jo kasneje tudi predava na univerzi v Jabalpurju. Veliko je potoval, 1974 pa v Pooni ustanovil svojo skupnost in razvijal tehniko dinamične meditacije. Njegovi govori so bili objavljeni v več kot 600 knjigah in prevedeni v več kot 30 jezikov.