Pesmi štirih
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | intimizem, povojno obdobje |
Kultna zbirka pesmi, ki v ospredje postavlja človeka
Pesmi štirih so delo slovenskih pesnikov Cirila Zlobca, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Kajetana Koviča.
Zbirka v ospredje postavlja človeka s svojimi intimnimi doživljanji, kar je za slovenske pesnike pomemben prelom od poezije, ki jo je propagirala komunistična partija in je služila širjenju politične ideologije. Intimisti so se vrnili k romantičnemu pojmovanju človeka, hkrati pa so ohranjali tradicionalne vzorce, značilne za predvojno, medvojno in povojno poezijo.
Jaz sem kakor osamljeno drevo
ob robu razviharjene ravnine,
šibak in sam, brez trdne korenine,
ki bi zagrizla se v peščeno dno.
Zaman iztezam vejo pod nebo,
viharji me do sonca ne pustijo.
Rad bi do luči, pa me v mrak tiščijo
in s srdom me teptajo ob zemljo.
(str. 47)