Ožarjeni kamen
| Žanr | spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
| Založba | Sanje |
| Ključne besede | alpinistične odprave, Alpinizem, slovenski alpinisti |
Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.
Lahkotna
Zahtevna
Zapostavljen dragulj slovenske alpinistične literature
Začetki drzne poti po krivici zapostavljenega slovenskega alpinista Frančka Kneza se nekako začenjajo leta 1973, vendar ga je pristen stik z naravo spremljal od ranega otroštva, saj ga je nemiren duh silil v neprestano gibanje. Ko je pomagal očetu pri višinskih delih v krovstvu, se je naučil krotiti strah pred višino. V njegovi prvi smeri, ga je prevzelo spoštovanje pred kamnito veličino.
Ena in edina njegova knjiga ni le zbirka utrinkov njemu najdražjega sveta, je mozaik veličastnosti Življenja, polnega veselja, žalosti, poguma, hrepenenja, ljubezni in sreče, ki jo imenuje neznatni prah večnosti. Iz vihravo nenasitne mladostniške zasvojenosti se po premnogih mrzlih nočeh v zavetjih samotnih sten in ledeno tulečih snežnih vzponih rodi jeklena volja v jeklenem telesu, ki v neukročenih soočenjih z izjemno veličastnostjo Narave ustvari svobodnega Človeka. Njegov privilegij je, da se je lahko približal tako težko dostopnem kot težko opisljivem božanskem svetu, pred katerim pa ostane miren, ponižen, iskren, čist in pristen, saj vsa ta Lepota potegne iz njega samo najboljše.
Globina in modrost prepletena z lirično poetičnostjo dosega in tudi presega okvire veličine marsikatere klasične literature in življenja, o katerem lahko navadni smrtniki, vpeti v vsakdanje civilizacijske okove, zgolj sanjajo.
Objavljeno: 19.05.2025 18:34:49
Zadnja sprememba: 23.05.2025 08:34:47
Tabor IV je kot nebeška prižnica. Stoji na majhnem pomolu sredi snežnih griv, ki krasijo ostre rezi. Nad njim sega v navpično gladko steno skalni prag. Tu gora pokaže svojo veličino. Ko se zazreš vanjo, prav dramatično začutiš svojo majhnost. Dlje kot strmiš, bolj te tok odnaša v nič. Le trmoglavi črv v glavi ne odneha vrtati in ti prigovarja, zdaj, tu, stopi onkraj, če si drzneš, čez ta večni granitni zid! Zid vseh zidov, ki loči tu in zdaj od onega onkraj vsega. V takih trenutkih je potrebno veliko globokih vdihov redkega mrzlega zraka, da zbereš moč in jo strneš v trmasto odločitev. Moram naprej.
Novembrske noči so že same po sebi dolge, a ko te ližejo ledene kaplje, se čas popolnoma ustavi. Šele rahel svit premaga venec sive megle, ki objema otožen svet. Na polički vstaneva počasi, kot bi mrliča vstajala iz groba. Splezam navzgor, v plošče. Ledena voda topečega snega se mi cedi v že tako mokre rokave. Beli prsti se oklepajo oprimkov. Izmučen se privlečem na pakleniški rob. Moreča noč, kot pot v srce pekla, je kakor bridka preizkušnja ostala sredi brezna in v moji duši. Okoli mene se čez skalnato ravan razprostira razbrazdan kamen. Po žlebičih polzijo vodne kaplje in puščajo za sabo drobno mokro sled. Miljone let so dolble sivi kamen. Postoj, poglej v izjedene brazde in videl boš v njih skrite skalnate podobe.
(str. 157, 122)
Kritike
(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.
Komentarji
(0)Ogledi: 118
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0
