Kako sem postal neumen

Žanrsatirični roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Prevod Katja Zakrajšek
Število strani

127

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

»Inteligenca je hiba. Tako kot živi vedo, da bodo umrli, medtem ko mrtvi ne vedo ničesar, mislim, da je biti inteligenten hujše kot biti neumen, ker se tisti, ki je neumen tega ne zaveda, tisti, ki je inteligenten, pa to nujno ve, naj bo še tako ponižen in skromen,« ...

…zapiše mladi Antoine, ki je kot otrok »stremel k temu, da bi postal zajček Dolgoušček, ko je bil že zrelejši pa si je želel postati Vasco da Gama«.
Antoine svoj polletni eksperiment samoponeumljenja začne s pijančevanjem: »Pijance pomilujejo, jih zdravijo; z medicinskega, s človeškega stališča nekaj pomenijo. Medtem ko nikomur na kraj pameti ne pade, da bi pomiloval inteligentne ljudi: »Moja nečakinja je inteligentna, ampak fejst punca. Hoče se izvleči.«
V tretjem poskusu mladenič le najde način, kako postati »kolesce v dvorani konformnih človeških strojev«. Pridobi »aerodinamično vest, ki se ne zatika v ostre robove stvarnosti«, postane bogat, priljubljen, zadovoljen. Ga to osreči? Preverite sami.
Prvi roman mladega francoskega pisatelja je pobalinsko smešen, predvsem pa se sprašuje o modernih vrednotah. Inteligenco določi zelo na široko. Bolj kot akademski nazivi, katerih inflacijo občutimo skoraj na vsakem koraku, in igra moči »poklicanih«, ga zanimata naravna radovednost in sočutje. Prvovrstna tematika, ki jo sicer najdemo tudi v Voltairovem romanu Kandid ali optimizem in Adamsovem Štoparskem vodniku po Galaksiji, je tu še najplitveje prikazana (skladno s številom strani), a hkrati najbolj zabavna in kljub za lase privlečenemu razpletu, vredna branja. Nauk, da storilnost ni vse, pa je dober izgovor za nekajurno hahljanje v viseči mreži. Kaj se vam zdi?

Glej tudi:

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kako sem postal neumen.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 72
Komentarji: 0
Število ocen: 7
Želi prebrati: 15
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 11