Izničenje
Žanr | fantastični roman, znanstvenofantastični roman |
Narodnost | Ameriške književnosti |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | LUD Literatura |
Prevod |
Igor Harb |
Spremna beseda |
Ana Geršak |
Ključne besede | človek in narava, Geografska odkritja, Nepojasnjeni pojavi, Raziskovalci, Znanstvenice |
Ko enkrat uvidiš lepoto v obupu, se v tebi nekaj spremeni.
Roman Izničenje Jeffa VanderMeera sodi med temeljna dela new weird-a in sedaj ga lahko prebiramo tudi v prevodu Igorja Hareba. Fantazijska zgodba, polna zapletov in nepojasnjenih dogodkov se dogaja v Območju X. V to neobičajno in nepojasnjeno območje se poda ekspedicija, že dvanajsta po vrsti, tokrat sestavljena iz samih žensk. Ekspedicijo sestavljajo biologinja, ki nam tudi prvoosebno pripoveduje svojo izkušnjo v tem območju, antropologinja, geodetinja in psihologinja. Naloga udeleženk je nadaljevati z uradno preiskavo skrivnosti povezanih z Območjem X. Toda to območje je izjemno biotsko raznovrstno, naseljujejo ga številne živali in rastline. Znotraj območja je bazni tabor, svetilnik, ki je središče območja in v zemljevidih neoznačen »stolp«.
Biologinja je žena enega od udeležencev predhodne odprave, le ta pa je nepojasnjeno izginil v divjini Območja X in se je čez čas nepojasnjeno vrnil k ženi. Toda vrne se drug človek in prav to spodbudi biologinjo, da se prijavi na naslednjo odpravo. Tudi strah pred možnostjo nepovratne kontaminacije naše osrednje pripovedovalke ne prestraši. Z analitičnim in znanstvenim pristopom odkriva razloge za spremembe v tem posebnem okolju in tudi pri sami sebi. Predvsem pa jo pretrese ugotovitev, da so jih med pripravami na ekspedicijo ves čas zavajali, hipnotizirali in nikakor ne pripravili na dejansko stanje.
Vplivi nadnaravnega, nerazumljivega, prostor preobrazb in srhljivost vas bodo spremljali skozi odlično zgodbo.
Objavljeno: 26.07.2024 10:44:38
Zadnja sprememba: 26.07.2024 10:44:38
Povedala bi vam imena ostalih treh, če bi bilo pomembno. A le geodetinja je preživela še več kot dan ali dva. Poleg tega so nas zmeraj spodbujali, naj ne uporabljamo imen: osredotočiti naj bi se morale na svoj cilj in »pustiti za sabo vse osebne stvari«. Imena so pripadala kraju, od koder smo prišle, ne temu, kar smo postale, ko smo se zlile v Območje X.
(str. 16-17)