| Žanr | družbeni roman, kriminalni roman, psihološki roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2025 |
| Založba | Pivec |
| Zbirka |
Prehodi |
| Prevod |
Miriam Drev |
| Ključne besede | Kriminal, Mesto, Mlade ženske, Prijateljstvo, Zapori |
Eileen je literarni prvenec ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh (1981), po katerem je bil leta 2023 posnet tudi istoimenski film s Thomasin McKenzie in Anne Hatheway. Zgodba romana je postavljena v majhno mesto X-Ville, naslovna junakinja pa je mlada tajnica, zaposlena v lokalnem zaporu za mladoletne osebe. Poleg stresnega vsakdanjika se Eileen sooča tudi s težavami v zasebnem živjenju; njena mama je že vrsto let pokojna, sestra Joanie pa živi na drugem koncu države in jo redko obišče, zato je Eileen prisiljena sama skrbeti za svojega zapitega in duševno neuravnovešenega očeta, sicer nekdanjega policista. Eileen obenem sanjari o trenutku, ko bo lahko zapustila X-Ville in se preselila v New York, pozornost pa ji zbudi tudi nova sodelavka Rebecca, v kateri vidi poosebljenje lepote; je glamurozna, samozavestna in vedno oblečena po zadnji modi. Med dvojico se kmalu razvije tesno prijateljstvo, vendar pa Eileen kmalu ugotovi, da Rebecca v sebi čuva srhljivo skrivnost, kar sproži cel kup šokantnih in nepredvidljivih dogodkov…
Eileen je napeta psihološka srhljivka o nenavadnem prijateljstvu med ženskama, ki hrepenita po boljšem življenju, vendar pa sta obe za to pripravljeni plačati previsoko ceno.
Objavljeno: 06.05.2025 09:10:32
Zadnja sprememba: 06.05.2025 09:10:32
Zdaj sem zgrožena, če samo pomislim, kako čudaško sem bila zatelebana v upravnika. Mogoče sem mu zavidala samoobvladovanje, še sama ne vem. Vedno je bil videti strašansko zadovoljen s sabo. Izžareval je nezmotljivost, čerpav je ta le za silo prikrivala njegovo bebavost, in verjetno me je privlačilo prav to. Zlahka me je spodnesla vsaka mrvica moči. Spominjam se, kako se je odpletel iz kabla pri mikrofonu in nato ponudil roko priletnemu duhovniku v invalidskem vožičku. S sedanjega gledišča bi rekla, da je bil upravnik najbrž homoseksualec. Prišlo mi je na ušesa, da je pod pretvezo vzgoje šeškal mlajše fante posamič v svoji pisarno. Toda to je povsem druga zgodba in ni na meni, da jo povem.
(str. 108)
