Drugačna barva dežja : roman

Zgodba nas popelje v čas po svetovnem genocidu in katastrofi, ko je svet neprepoznavno spremenjen. Vodstva držav so svoje moči uperila v tajno znanstveno sekcijo za razvoj neprepustne snovi, pod katero bi se dalo preživeti, in uspelo jim je ustvariti ščit, pod katerim so zaživele kolonije, kot je tista na McGowanovem otoku. Zunaj teh varnih območij pa se razteza nevarna divjina, polna sevanja in virusov.

Zgodbo oblikujeta dva glavna junaka. Sarina je ženska, ki v sebi nosi globoke travme zlorab, saj je bila po veliki eksploziji žrtev eksperimentov dohtarja B-ja. Ta jo je uporabil kot poskusnega zajčka, saj ni utrpela večjih poškodb sevanja, ji vgradil sledilni čip in jo izgnal v divjino, kjer tava s svojim nemim bratcem Blankom. Njeno edino zavetje je vera v sveto Marjeto. Na drugi strani je Jonas, znanstveni raziskovalec z otoka, ki s psom Bledom, ter kasneje volkuljo raziskuje divjino. Usoda poskrbi, da se njuna svetova srečata. Čeprav ga Sarina sprva prezira, ker je bila veliko časa socialno izolirana, sčasoma v njem prepozna varnost in seksualno privlačnost, ki je zaradi travmatične preteklosti do tedaj ni čutila.

 ​Z Blankovo navezanostjo na Jonasa začnejo padati tudi Sarinine bariere. Skozi njun buren odnos Sarina premaga sram in travme ter z Jonasom končno doživi intimnost, a ga s tem ne uspe odvrniti od njegove poti.

​Ko Jonas odkrije, da je dohtar B njegov morebitni oče, njegov poskus vdora v utrdbo propade. Sarini sicer ponudi odstranitev čipa, a ga ona, razočarana zaradi njegovega odhoda, zavrne. Medtem ko ona zahteva pravico, je Jonas prisiljen zasnovati  “načrt C”.

Čeprav gre za  za znanstveno fantastiko, je ta v knjigi po večini okoliščina, ki podpira celotno dogajanje in niza ponekod tudi simbolna doživetja. V ospredju so predvsem medosebni odnosi, odkrivanje skritih želja in spoznavanje notranjega čustvenega vrtiljaka glavnih protagonistov.

Nejka Štiglic prihaja iz Savinjske doline in je po poklicu računovodkinja, pisanje pa ji služi kot ustvarjalna protiutež številkam. Potem ko je leta 2016 debitirala z ljubezenskim romanom Ena nič za ljubezen, se je v seriji Drugačne barve posvetila distopičnim temam. Gre za prvi del romana,  navdih za pisanje o svetu po katastrofi pa je dobila v vse pogostejših sodobnih razpravah o koncu sveta, ki jih je spretno zapletla v žanrski preplet znanstvene fantastike in ženskega romana.