skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Cimra

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2025
Založba
Zbirka Razmerja
Ključne besede Kuba, akademska scena, prekarci, mlade ženske, podnajemniki, tuji študentje
Število strani

260

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kristus je pri tvojih letih že od mrtvih vstal, ti pa še živeti nisi začela

Mirna je mlada ženska, že nekaj let oddaljena iz študentskih predavalnic kot poslušalka. Pripravlja se na doktorat in kot asistentka, mlada raziskovalka, podaja učenost mladim dušam, ki bodo po vsej verjetnosti v istem zoprnem položaju iskanja redne zaposlitve kot je trenutno sama. Humanizem pač ni v trendu povpraševanja, ponudba pojasnjevalcev le tega pa ogromna.

Finančno shemo si krepi z vodenjem turistov po Ljubljani. In spozna Kubanca Carlosa. Ker je patetika del zgodbe, se seveda zgodijo stvari, ki se imajo zgoditi. Carlos bi rad postal študent ljubljanske glasbene akademije, nima denarja in, ker še nima študentskega statusa, se mu  iztekajo dnevi dovoljenega bivanja v prekrasni Sloveniji. Pristaneta kot cimra najetega stanovanja, sprva neprostovoljno ampak…, v zraku se vedno najde nekaj za metulje v trebuhu.

Zgodba nam mimogrede prinese še nekaj politično zgodovinskih dejstev iz daljne nam Kube. Carlos v svojih opisih, s pridihom domotožja in jeze nad evropskim načinom in vrednotami razkrije, da Kuba še vedno pleše v ritmih tovariškega socializma.

 

Carlos obožuje svojo družino, pa ga je vseeno imelo, da bi kdaj komu od njih zavil vrat. Ali pa sebi. Odkar je šel v sredno šolo in internat, ni bil več vajen, da mu kdo gleda pod prste. Rasen Rose tistih nekaj let. In njene familije. Na Kubi so medgeneracijski domovi nekaj najbolj naravnega, in dokler ne bi imela dejanske potrebe po večjem prostoru, sta pač živela v sobici stanovanja njenih staršev, kjer je bila še babica, Rosin mlajši brat, dva kanarčka in maček. Takrat se Carlos ni pritoževal. Rad je imel Roso, njeno družino in Havano.

Ko je Carlos kasneje razmišljal o sebičnosti, katere ga je obtožila, je šele spoznal, kako različna sta si bila. Kar je bil zanj smisel življenja, je bilo zanjo ovira. On je želel ustvarjati muziko, ona familijo.

(str. 80/81)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Cimra.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 182
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×