Camino: moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko

Ljubljana, Izberi, 2009

Št. strani: 215

Ilustracije: Dušan Kastelic

Žanr: življenjepis / biografija

Narodnost: slovenska književnost

V poplavi knjig o Caminu je zapis Staše Lepej Bašelj malce drugačen: najprej zato, ker opisuje pot ženske, ki se je poleti 2006. sama odpravila na 807 km dolgo pot. Avtorica brez olepševanj in z veliko iskrenostjo in odkritostjo spregovori o svojih doživetjih na dolgem popotovanju: o utrujenosti, bolečih nogah ... in še več: pred bralcem razgali svoja doživljanja, ki so zaradi njene občutljive narave intenzivna in globoka. Ob vsem tem pa izstopi njena vztrajnost, da kljub ne najboljši telesni pripravljenosti zmore tako dolgo romanje. Camino ji je odprl drugačen, globlji pogled na življenje, zanjo je postal "edinstvena in neprecenljiva izkušnja in preizkušnja." "Najdaljša pot se začne s prvim korakom," pravi pregovor. Staša je imela pogum, da ga je naredila in s tem opogumila marsikoga, da se bo odpravil na Camino, ali pa na "camino" svojega življenja.

Odlomek iz knjige

Potem kar hodim in hodim. Brez ure in časa. Nič

(!) me ne boli, kar letim. V eni od vasih se ustavim, da kupim štruco kruha in sok, v nahrbtniku najdem dve kocki sira in to je vse moje kosilo. In grem spet naprej. Prek starega mostu prečkam reko Pisuergo. Reka je prava, s tekočo vodo, in ne le izsušena struga. V temno zeleno rjavi barvi leno polzi in spominja na Muro. Pred nedavnim je deževalo, zato je voda kalna in blatna.