Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
Chantal Delsol
Sovraštvo do sveta : totalitarizmi in postmoderna
Ljubljana, Družina, 2019
Št. strani: 230
Prevod: Jasmina Rihar
Žanr:
esej
Narodnost: francoska književnost
Kje so meje svobode?
Chantal Delsol (1947) je pronicljiva francoska filozofinja, liberalno-konservativnega nazora, ki opravlja pomembno delo na križišču med filozofijo in politiko. V esejistični zbirki Sovraštvo do sveta, odkritem in brezkompromisnem eseju, avtorica ponazori svoje prepričanje, da del postmodernega Zahoda pod krinko določenega revolucionarnega duha ali radikalne utopije vodi križarsko vojno proti realnosti sveta v imenu totalne emancipacije in govori o zarezi, tako družbenopolitični kot individualni, ki odkriva način delovanja dveh popolnoma izključujočih se sil, ki ju metaforično poimenuje in razlaga z imenoma 'demiurg' in 'vrtnar'. Demiurg je bil na delu že v totalitarizmih 20. stoletja, odločno je strmel k učinkovitosti, preoblikovanjem in preseganju narave. Sveta ni želel zgolj izboljšati, hotel ga je povsem preoblikovati, narediti na novo. Obseden z idejo absolutne emancipacije, ki se ne zaveda svojih meja, je uničil prav to, kar je želel izboljšati. Vrtnarja pa, nasprotno, zanima predvsem obstoječi svet, prizadeva si za pazljivost in spoštovanje, ne rušiteljsko preoblikovanje. Vodi ga previdnost. Ne pozna prezira, obrekovanja ali posmeha. Trenutna oblast pripada demiurgom. Komu pripada prihodnost? In nenazadnje: so demiurgi in vrtnarji, levi in desni torej, sposobni nekoč tvorno so-delovati ali pa je upanje v zrelost človeške družbe res zgolj utopično hrepenenje?
Odlomek iz knjigePotrebujemo čas za emancipacijo, kakor rastline potrebujejo čas, da zrastejo in zacvetijo. To so hkrati naravni in nerazumljivi procesi. Demokracija potrebuje čas. Odprava suženjstva je potrebovala čas. Emancipacija žensk potrebuje čas. Kajti nič od tega ni ne mehanično ne tehnično. V tem je vedno tudi narava; o tem govorijo izkušnje stoletij. Kaj pomeni zahteva časa, če ne, da nekje v globini delujejo počela in zakonitosti? Človeški pojavi se morajo kakor vsi drugi pojavi vključiti v dolg čas njihove rodovitnosti. Ko se imamo za demiurge, smo v resnici uzurpatorji.
(str. 223)
Ključne besede:
MODERNA,
POSTMODERNA,
TOTALITARIZEM,
DRUŽBENI PROCESI,
FILOZOFIJA POLITIKE
Prispeval/-a:
Renata Vidic,
Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 11.2.2020 9:46:43
Zadnja sprememba: 13.8.2020 12:53:29
Število ogledov: 1923
Priporočamo
|
C Jung
|
Arhetipi in kolektivno nezavedno
|
|
Chantal Louis
|
Monika Hauser - začenjam vedno znova : zdravnica, ki se bori za ženske z vojno travmo
|
|
Robert I. Sutton
|
Ni prostora za prasce : kako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni
|