Dobre knjige
2909 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Kiberiada
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,7
Št. ocen:3









Stanisław Lem

Kiberiada

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2014

Št. strani: 383


Prevod: Nikolaj Jež
Ilustracije: Daniel Mróz


Žanr: znanstvenofantastični roman

Narodnost: poljska književnost

Mitska kiberstvarnost

Stanislaw Lem poljski pisatelj, mislec in futurolog (1921-2004) nas v zbirki znanstvenofantastičnih zgodb z naslovom Kiberiada popelje v svet kibernetike. Glavna protagonista sta znanstvenika Trurl in Klapavcij, sicer konstruktorja robotov s povsem človeškimi lastnostmi, kot sta tekmovalnost in želja po slavi. Avtor je prejel številne domače in tuje nagrade, njegova dela so prevedena v več kot 40 jezikov, izdana v več kot 30 milijonih izvodov. Njegovo ime nosi leta 1939 odkriti asteroid (3836), po njem pa se imenuje tudi Lem, prvi poljski znanstveni satelit BRITE-Pl.



Odlomek iz knjige

...Ali nismo tudi mi sami - z vidika fizike, vzročnosti in otipljivosti - prav tako samo oblački poskakujočih elektronov? V praznino umeščeni pozitivni in negativni naboji? Ali naš obstoj ni rezultat tega prerivanja delcev, čeprav mi sami zviranje molekul čutimo kot tesnobo, željo ali refleksijo? Se v tvoji glavi, kadar sanjariš, dogaja kaj drugega kot binarna algebra pretvorb in neutrudno potovanje elektonov?



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Andreja Žele, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Objavljeno: 13.11.2014 12:49:28
Zadnja sprememba: 13.11.2014 15:06:03
Število ogledov: 1841



Kritike

Znanstvena fantastika je nedvomno eden od tistih literarnih žanrov, ki se mu širok krog bralcev kljub priljubljenosti še vedno vztrajno izogiba in ga že vnaprej zavrača s pripravno oznako »trivialna literatura«. »Prave« zgodbe se očitno ne morejo odvijati nikjer drugje kot v našem, »resničnem« svetu. In to stališče se ob poplavi najrazličnejših znanstvenofantastičnih del v zadnjih desetletjih pogosto sploh ne pokaže za neupravičeno.
Priznati moram, da sem imel podobno mnenje tudi sam, dokler nisem naletel na zbirko kratkih pripovedi Kiberiada (1965–1979), ki jo je napisal Stanisław Lem (1921–2006), najbolj bran in prevajan poljski pisatelj ter najvplivnejši neangleško pišoči avtor znanstvene fantastike v svetovnem merilu. Kljub piščevi slavi se zbirka na prvi pogled zdi kot tipičen žanrski izdelek. Njena glavna junaka sta namreč konstruktorja Trurl in Klapavcij, ki v daljni prihodnosti potujeta po vesolju in po svojih željah ali pa po naročilu vladarjev različnih planetov izdelujeta robote z nenavadnimi sposobnostmi, ki v pripovedni svet vnašajo presenetljive posledice. Zakaj je torej Lemovo delo vredno vzeti v roke?
Po mojem mnenju odgovor na postavljeno vprašanje daje trinajsta pripoved v zbirki, »Zgodba o treh pripovedujočih strojih kralja Genialija«. V njej Trurla obišče odposlanec naslovnega junaka in ga prosi za pomoč. Kralj Genialij se je namreč že dolgo tega odpovedal vladanju in se preselil v votlino, kjer se je začel posvečati razmišljanju. Ob tem ga včasih zgrabi huda žalost, potolažijo pa ga lahko le zanimive zgodbe, vendar jih je njegovim podanikom zmanjkalo. Zato odposlanec Trurla prosi, naj izdela tri stroje, od katerih bi vsak pripovedoval drugačno vrsto zgodb. Njegovo prošnjo Trurl strne z besedami: »Prvi [stroj] naj bi razvijal bistrost, drugi bi bil za razvedrilo, tretji pa za modrost? […] Razumem.«
Že površno branje pripovedi razkriva, da je Lem pri pisanju črpal navdih iz tradicionalnih pravljic, v katerih junak, ki razpolaga s čudežnim predmetom, priskoči na pomoč kralju v stiski. Ta model je pisatelj posodobil tako, da ga je prenesel v znanstvenofantastično okolje. Vendar to še ni vse. Podobno kot Trurl, ki pozneje uspešno izpolni naročilo in izdela stroje za kralja Genialija, se je »konstruiranja« svoje zbirke lotil tudi Lem. Njegove zgodbe namreč učinkujejo kot skupno delo vseh treh pripovedujočih strojev, saj so razgiban spoj domiselnosti in humorja, za katerim se skriva obravnava kompleksnejših tematik.
Mislim, da te ugotovitve bolj ali manj veljajo za celotno Kiberiado. Pripovedi v zbirki so svojevrsten literarni hibrid – izvirajo iz prepleta pravljičnega sveta z znanstvenofantastičnim, iz katerega je Lem oblikoval komične znanstvenofantastične pravljice. Njihova dodana vrednost tiči v tem, da jih je mogoče razumeti tudi kot groteskno-satirične alegorije, ki zapuščajo fiktivno okolje in se dotikajo povsem »zemeljskih« vprašanj o družbi, znanosti, morali in podobno. Da ne izdam preveč, naj kot primer omenim le »Zgodbo prvega odmrznjenca«, ki ponuja kritično osvetlitev totalitarnih mehanizmov.
Kontrapunkt med »starim« in »novim« se pokaže kot temeljno kompozicijsko vodilo Kiberiade, tudi ko se ozremo na slogovno plat pripovedi. Če njihovo vsebinsko raven zaznamuje nasprotje med elementi »stare« pravljice in »nove« znanstvene fantastike, na oblikovni ravni Lem nenehno prepleta značilnosti arhaičnega sloga s sodobnim besediščem. Poleg tega že po nekaj prebranih straneh postane jasno, da se v zbirki za nameček pojavlja še izredno veliko neologizmov in besednih iger, ki jih določa vpliv obeh strani kontrapunkta. Ob tem ni mogoče spregledati truda Nikolaja Ježa, ki je Lemovo spretno jezikovno mešanico karseda iznajdljivo prevedel v slovenščino.
Prepričan sem, da bo Kiberiada izpolnila pričakovanja ljubiteljev znanstvene fantastike, »skeptikom« pa morda ponudila priložnost, da razširijo bralski horizont. Kot je zapisal že Lem: »Dobre knjige govorijo resnico, tudi ko prikazujejo stvari, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Resnične so na drugačen način.«

Janž Snoj, 21. november 2016

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.