Dobre knjige
2970 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Sojenice
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,4
Št. ocen:5









Jonathan Littell

Sojenice

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2010

Št. strani: 907


Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica


Žanr: zgodovinski roman, družbenokritični roman

Narodnost: književnost ZDA

"Gnoj, golazen!" je tulil Turek, bolšče z izbuljenimi očmi. "Lazi, Žid!"

Izredno senziblino branje, predvsem tistim, ki so med svojci imeli/imajo preživele ali umrle v vojnah, ali morda sami doživeli podobne stvari. Grozodejstva nacizma opisuje glavni junak, častnik, dr. Maximilien Aue, na starost lastnik tovarne čipk v Franciji, sicer pa v času 2. svetovne vojne nacist, pripadnik Sicherheitspolizei. Sicer doktor prava, kulturno razgledan, šolan v Franciji, gej, na fronti pa brezobzirni morilec. Avtobiografija ostarelega poslovneža, ki bi rad iz sebe spral slabo vest ali? Wermacht je osvajala sovjetske teritorije, različne formacije pa so ji varovale hrbet z iskanjem in pobijanjem partizanov, komunistov, Židov na področju Ukrajine, Poljske, Stalingrada, Berlina. Ukrajinci so nacionalsocilistom pomagali. Pripovedovalca spoznamo kot sadista in kot filozofa. Avtor Jonathan Littel se je rodil v New Yorku leta 1967. Sojenice so njegovo prvo literarno delo, za katero je prejel Goncourtovo nagrado in nagrado Francoske akademije. Delo je prevedeno v več kot 25 jezikov.



Odlomek iz knjige

Še dobro, ker res nisem bil pri močeh za razpravljanje, bil sem odrevenel od tesnobe, misli so mi skrepenevale. V avtobusu sem ugotovil, da sem pozabil vzeti svojo obleko, vsa oblačila, ki sem jih imel na sebi prejšnji večer. Na kolodvoru v Marseillu sem moral čakati eno uro do odhoda vlaka; naročil sem si kavo in jo spil kar ob točilni mizi, sredi vrveža velike postajne avle. Moral sem premisliti. Gotovo je bilo kaj kričanja, hrup: kako je mogoče, da se nisem zbudil? Popil sem vendar samo en kozarec vina. Poleg tega morilec ni ubil dvojčkov, torej sta gotovo vpila, kričala. Zakaj nista prišla pome? Kaj sta počela, zakaj sta nemo stala tam, na pragu, ko sem se zbudil? Morilec očitno ni premetal hiše, vsaj v mojo spalnico ni stopil.



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 6.11.2014 10:47:06
Zadnja sprememba: 6.11.2014 11:41:01
Število ogledov: 2249