Ko šepetajo ciprese

Tržič, Učila, 2014

Št. strani: 316

Prevod: Neža Ropret

Zbirka: Žepna knjiga
Žanr: družbeni roman

Narodnost: književnost ZDA

Sporočilo romana je jasno: ljubezen naših babic je mogočna in nas varuje še dolgo po tem, ko jih več ni med nami.

Daphne preživi lepo otroštvo v družbi svoje babice na grškem otoku Erikuza. S starši se nato preseli v Ameriko, kjer pomaga očetu v restavraciji. Po končanem šolanju odpre svojo restavracijo. Ima bogatega zaročenca, iz prvega zakona tudi hčerko, a vseeno ni srečna. Babica, ki živi na drugi strani oceana, začuti vnukin nemir in jo pokliče k sebi. Daphne se vrne na čarobni otok z željo, da bi se v drugo poročila. Na majhnem otoku, odmaknjenem od turistov, se vsi poznajo. Dnevi minevajo v veselem druženju s sorodniki in v pričakovanju poroke. Ostarela babica ja-ja ni takega mnenja. Na dan privrejo zamolčane skrivnosti iz drugih časov. Daphne prisluhne cipresam, kii šepetajo o drugačni prihodnosti...

Odlomek iz knjige

V Nev Yorku se celo pri štirinajstih letih ni mogla niti za trenutek izmakniti nadzoru skrbnih staršev. Da bi izginila za ves dan, pa je bilo nemogoče. Tu je bilo drugače. Zdaj je bila na Erikuzi. To je rajski otok, kjer je Daphne vse poletje lahko odkrivala stvari, plavala in počela, karkoli je želela, če se je le pravočasno vrnila na večerjo z ja-jo.