Dobre knjige
2971 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Erika Bezin, Poljanka Dolhar

Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici

Trst, Založništvo tržaškega tiska, 2011

Št. strani: 183


Žanr: potopis

Narodnost: slovenska književnost

Ob popisu leta 1910 je bil Trst največje slovensko mesto, celo pred Ljubljano. Bil je center slovenskega kapitala, hkrati pa močno kulturno-literarno središče. Fašizem je slovenstvo slabil z vsemi možnimi sredstvi, začenši s požigom Narodnega doma, leta 1920, uničevanjem časopisnih domov in drugih ustanov, zapiranjem in mučenjem naših ljudi. Najbolj znana mučilnica je bila na trgu Oberdan, med drugo svetovno vojno pa so naše ljudi največ vozili v Auschwitz. Borba za Trst je trajala tudi po vojni, razdeljen je bil na dve coni, cona A je bila z Londonskim memorandumom priključena Italiji, cona B pa Sloveniji. Najbolj znan slovenski in še živeči pisatelj tu je Boris Pahor, sicer pa je v Trstu marsikdo od literatov pričel svojo pot ali tam iskal navdiha, začenši s Trubarjem. Kot pristanišče je tudi pribežališče tujih umetnikov. Trst se šteje predvsem za literarno mesto in vodič, ki nas po njem popelje, je pravzaprav tudi sam mnogo več kot le vodič. Je prav tako literarno delo s poglavji iz zgodovinskih dejstev in zgodb in brez teh zgodb se po Trstu ne smete sprehajati! Najprej pa se seveda ustavite na kaki kavi in odprite vodnik na str. 86.:) Vsekakor pa dragocena knjiga tudi za krepitev nacionalnega zavedanja.



Odlomek iz knjige

V Trstu so prvo kavarno odprli leta 1748 in priljubljenost novega napitka je naglo rasla. Kavarne so se razvile v kraje druženja kulturnikov, umetnikov, pisateljev, intelektualcev, politikov, iredentistov in boemov, ki so se v njih greli, pisali, brali in uživali ob različnih učinkih kave.

(str. 86)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Potopis


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 1.3.2017 13:17:31
Zadnja sprememba: 5.9.2018 18:47:49
Število ogledov: 1417